Koliko gozdov je v Sloveniji in kolikšen je delež državnih gozdov?

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije naša država sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, saj po podatkih MKGP o rabi zemljišč na dan 31. 12. 2020 skoraj 1,2 milijona hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine Slovenije (gozdnatost je 59 %). Po gozdnatosti smo na 3. mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Delež državnih gozdov, s katerimi gospodari družba SIDG, predstavlja 1/5 vseh gozdov Slovenije oziroma skoraj 12 % celotne površine naše domovine. Gre za 239.000 hektarjev državnih gozdov (leto 2020).

Na katerih območjih Slovenije je največ državnih gozdov?

Največje strnjene površine državnih gozdov se nahaja na območjih Kočevske in Notranjske. Na spodnjem zemljevidu so območja državnih gozdov v gospodarjenju SiDG označena z zeleno barvo:

Kakšna je drevesna sestava v državnih gozdovih?

Povprečna lesna zaloga v državnih gozdovih znaša 322 m³/ha. Prevladujejo listavci s 54-% deležem.

Struktura lesne zaloge po drevesnih vrstah je razvidna iz spodnje slike:

 Vir osnovnih podatkov: ZGS, 2020

Zakaj je Republika Slovenija leta 2016 ustanovila SiDG?

Ključna naloga SiDG je, da dobro gospodari z državnimi gozdovi. Z državnimi gozdovi, ki predstavljajo približno 20 % vseh gozdov v Sloveniji, moramo gospodariti trajnostno, sonaravno in večnamensko in pri tem dosegati čim višji donos ter kakovost gozdnih lesnih sortimentov (GLS). 

SiDG, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije, je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS). V poslovni register Slovenije je bil vpisan 17. 3. 2016, dejavnost, za katero je bil ustanovljen, pa je začel opravljati 1. 7. 2016.

Naša primarna dejavnost je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni upravljanje in razpolaganje z gozdnimi površinami. Z lastnimi zmogljivostmi in z usposobljenimi zunanjimi izvajalci, ki so izbrani prek javnih razpisov, izvajamo sečnjo in spravilo GLS iz državnih gozdov, gojitvena in varstvena dela ter vzdrževalna in gradbena dela na gozdni infrastrukturi. Izvajamo tudi številne druge aktivnosti, ki zagotavljajo krepitev socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

SiDG ima glede na ZGGLRS nekatera javna pooblastila, na podlagi katerih prispeva k povečanju obsega gozdov v lasti Republike Slovenije in ureditvi lastniških razmerij z ostalimi deležniki, ki imajo kakršen koli interes za pridobitev pravic ali izvajanje del v gozdovih, ki so v lasti države.

Kakšne so razlike med prejšnjim sistemom koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti RS in sedanjim upravljanjem z gozdovi po ustanovitvi družbe SiDG?  

Pred SiDG (do 30. 6. 2016):

• Z državnimi gozdovi je od 1993 gospodaril javni zavod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
• Upravljanje gozdov je temeljilo na koncesijah za izkoriščanje državnih gozdov, ki so bile (z izjemo manjših koncesij, ki so bile sklenjene z gorskimi in hribovskimi kmetijami in nekaterimi šolami) podeljene brez javnega razpisa z zakonom (od leta 1996 za obdobje 20 let).
• Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je bila v pristojnosti koncesionarjev.

Po ustanovitvi SiDG:

• Področje gospodarjenja z državnimi gozdovi je bilo na podlagi ZGGLRS (sprejet februarja 2016) preneseno na državno podjetje – Slovenski državni gozdovi.
• Izvajalce za gozdarska dela v državnih gozdovih SiDG izbere v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje (javni razpis); del sečnje in spravila lesa izvede tudi z lastnimi gozdarskimi zmogljivostmi.
• Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je v pristojnosti SiDG.

Kakšen je donos za državo kot lastnico SiDG?

Donos za državo lahko merimo prek vplačil v gozdni sklad, plačila davkov in doseženega poslovnega izida.

* Podatek je za 2. polovico leta 2016

Ugotovimo lahko, da se donos za državo letno giblje od 20 do 29 milijonov EUR.

Katere so ključne dejavnosti SiDG?

Družba SiDG je bila na podlagi ZGGLRS ustanovljena z namenom upravljanja in razpolaganja z državnimi gozdovi ter za pridobivanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V okviru tega izvaja naslednje dejavnosti:

• GOZDARSTVO:
  • Zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih in načrtovanih del v državnih gozdovih:
    • sečnja in spravilo lesa iz državnih gozdov,
    • gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest),
    • gojitvena in varstvena dela ter druga del za zagotavljanje vseh funkcij gozdov,
  • certificiranje:
    • certifikat FSC,
    • certifikat PEFC
  • sodelovanje v EUSTAFOR,
• PRODAJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN LOGISTIKA:
  • prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
  • organizacija prevozov gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
• GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI TER PRIDOBIVANJE GOZDOV:
  • izvajanje prometa z gozdovi (nakup, prodaja, menjava, razdružitve) in neodplačnih prenosov lastništva gozdov,
  • ustanovitev služnosti, pravic stvarnega bremena in stavbnih pravic na državnih gozdovih,
  • izdaja soglasij za oddajanje državnih gozdov oziroma objektov v njem v najem (npr. za namene prireditev),
• LESARSTVO:
  • primarna predelava lesa - hčerinska družba Snežnik, d. o. o., ki je v 100-% lasti družbe SiDG, ter Snežnik Sinpo d. o. o., v kateri ima Snežnik d. o. o. 100-% lastniški delež,
  • prispevanje k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig,
• DRUGE DEJAVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE RAZVOJA VSEH FUNKCIJ GOZDOV.

Kolikšna je letna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov SiDG?

V poslovnem letu 2020 smo v okviru lastne sečnje in spravila ter z najetimi izvajalci gozdarskih del proizvedli 1.141.371 m³ gozdnih lesnih sortimentov.

Ali lahko letni posek povečate glede na veliko povpraševanje po lesu iz državnih gozdov? 

SiDG kot predstavnik lastnika državnih gozdov (Republike Slovenije) izvaja sečnjo na podlagi odločb, ki jih lastnikom gozdov izda Zavod za gozdove Slovenije. Obsega sečnje zaradi večjega povpraševanja po lesu iz državnih gozdov torej SiDG sam ne more povečati.

Kateri so cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi?

Cilji gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije so naslednji:

• Ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
• Prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.
• Dolgoročno povečevati površino državnih gozdov.
• Prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.
• Prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij.
• Na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
• Izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

Cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi določa zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, SiDG pa jim mora s svojim poslovanjem slediti.

Katera so strateška področja delovanja družbe SiDG?

Za doseganje ciljev gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije ter izpolnjevanje strateškega načrta SiDG bo družba delovala na petih strateških področjih.

Strateška področja delovanja družbe SiDG:

• Upravljanje z gozdovi v lasti Republike Slovenije
• Razpolaganje z gozdovi v lasti Republike Slovenije in pridobivanje gozdov
• Podpora in razvoj gozdno-lesnih verig
• Razvoj rekreacijske in turistične ponudbe v gozdovih
• Razvoj kadrov in krepitev njihovih kompetenc

V okviru posameznega strateškega področja bo družba SiDG na podlagi usmeritev in konkretnih ukrepov izpolnjevala vse cilje gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije, za katere je neposredno odgovorna za gospodarjenje.

S katerimi kazalci spremljate uspešnost izvajanja strateškega načrta SiDG?

Uspešnost izvajanja Strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., za obdobje 2020–2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020–2024 spremljamo s sedmimi kazalci, ki so prikazani v tabeli.

Kako je organiziran SiDG?

Skupino SiDG sestavljajo obvladujoča družba SiDG d. o. o. in odvisni družbi Snežnik d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe SiDG d. o. o., ter Snežnik Sinpo d. o. o., v kateri ima Snežnik d. o. o. 100-odstotni lastniški delež.

Osnovna dejavnost Snežnika je lesna predelava (proizvodnja žaganega lesa, masivnih lepljenih plošč in bio mase, razrez hlodovine, lepljenje in brušenje lesa ...).  Snežnik Sinpo ima status invalidskega podjetja. Tudi osnovna dejavnost te družbe je lesna predelava (proizvodnja decimiranih elementov, vzdrževanje opreme in objektov, varovanje premoženja, čiščenje objektov, izdelava ostalih drobnih končnih izdelkov).

Družba SiDG je organizirana, kot je razvidno iz spodnjih organizacijskih shem.

Organigram družbe SiDG:

Vrh organizacijske strukture predstavlja poslovodstvo, ki ima petletni mandat. Imenuje in razrešuje ga Nadzorni svet SiDG.

Sektor za gozdarstvo SiDG:

Za izvajanje operativnih nalog s področja gozdarstva je družba organizirana teritorialno, tako da pokriva območje celotne Slovenije.

Služba za gozdarstvo tako deluje v okviru 4 poslovnih enot, ki se nadalje delijo na gozdne obrate (GO) glede na razporejenost in velikost kompleksov gozdov, s katerimi družba gospodari.

TERITORIALNA ORGANIZIRNOST SEKTORJA ZA GOZDARSTVO

Koliko ljudi zaposluje SiDG in kakšna je struktura zaposlenih?

Konec decembra 2020 je bilo v skupini SiDG skupaj 445 zaposlenih, od tega 300 na SiDG, 97 v hčerinski družbi Snežnik in 48 v Snežniku Sinpo.

Podatki o zaposlenih v družbi SiDG: 

Kakšnih načinov prodaje se poslužuje SiDG in na kakšni pravni osnovi?

Pravna podlaga za prodajo gozdnih lesnih sortimentov so Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je sprejela Vlada RS kot skupščina družbe. Aktualna Pravila so javno dostopna na naši spletni strani, prek povezave: https://www.sidg.si/index.php/javna-narocila-objave/prodaja-lesa-in-logistika/pravila.

Načini prodaje GLS glede na izbrano metodo prodaje so:

• prodaja GLS na javnih dražbah,
• prodaja GLS z javnim zbiranjem ponudb,
• direktna prodaja GLS,
• prodaja GLS z javnim razpisom za sklepanje dolgoročnih pogodb,
• prodaja lesa na panju.

Komu SiDG prodaja gozdne lesne sortimente?

Naši kupci so žage, industrija lesnih kompozitov (vlaknene plošče, opažne plošče), celulozna in papirna industrija in drugi predelovalci lesa.

Ključna prednost ustanovitve SiDG je pridobitev možnosti vpliva na prodajo GLS slovenskim lesnim industrijam. Z dolgoročnimi prodajnimi  pogodbami  lesnim predelovalcem zagotavljamo stabilno dobavo surovine. To je tudi eden od ključnih ukrepov, s katerim je SiDG podprla razvoj gozdno-lesnih verig ter ustvarjanje dodane vrednosti iz lesa v Sloveniji.

Ali lahko se lahko od SiDG odkupi tudi manjše količine lesa za kurjavo (drva)?

Prodajo manjših količin omogoča direktna prodaja, ki je namenjena zlasti prodaji manjših količin lesa fizičnim ali pravnim osebam, neprofitnim organizacijam ali lokalnim skupnostim ali prodaji presežnih količin posamezne skupine GLS.

Pri prodaji lesa za kurjavo se cena formira enotno za posamezno gozdnogospodarsko območje (GGO) in vključuje stroške dobave znotraj GGO na naslov kupca.

Cenik za direktno prodajo je dostopen na naši spletni strani: TUKAJ.

Zakaj so pomembne dolgoročne prodajne pogodbe in koliko lesa bo SiDG prodal preko dolgoročnih pogodb, sklenjenih v letu 2018?

Družba SiDG s sklenitvijo dolgoročnih pogodb pomembno prispeva k hitrejšemu razvoju domače lesno-predelovalne industrije in gozdno-lesnih verig. Predvideno je, da bo družba 70 % lesa prodala po dolgoročnih pogodbah. Za kupce je pomembno, da imajo preko dolgoročnih pogodb zagotovljeno  konstantno in zanesljivo dobavo lesa.

Koliko gozdnih lesnih sortimentov prodate v tujino?

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je bilo v zadnjih treh letih v tujino neposredno prodanih 86.186 m³ okroglega lesa. Skupno to znaša 2,2 odstotka od celotno prodane količine gozdnih lesnih sortimentov.

Preglednica: Prodaja v tujino v zadnjih treh letih

Kdo izvaja sečnjo in druga gozdna dela ter prevoz lesa iz državnih gozdov?

Družba SiDG del prevozov in sečnje lesa izvaja z lastnimi kapacitetami. Sicer pa za posamezna dela upravljanja z državnimi gozdovi izbira izvajalce na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje in na podlagi Pravil o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi, ki jih je sprejela Vlada RS kot skupščina družbe SiDG.

Navedena Pravila določajo način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi za naslednje vrste del:

• sečnja in spravilo lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije;
• gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih;
• gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, v gozdovih;
• prevoz gozdnih lesnih sortimentov.

Sečnjo in odvoz lesa izvajajo izvajalci, ki imajo na podlagi izvedenega javnega razpisa s SiDG sklenjen okvirni sporazum. Konkretnega izvajalca se izmed usposobljenih izvajalcev iz okvirnega sporazuma izbere na osnovi javnih razpisov.

Kolikšne so lastne zmogljivosti gozdne proizvodnje?

Strateški cilj SiDG je, da bi do leta 2024 z lastnimi zmogljivostmi pokrivali do okoli tretjine  potreb po izvedbi sečnje in spravila lesa.

Za ta namen imamo svoje specialne gozdarske zgibnike, gozdarske traktorje (prilagojene kmetijske traktorje), stroje za sečnjo in spravilo lesa (harvester in forwarder) in gozdarski žičnici. Imamo pa tudi gozdarske kamione in vlačilce za prevoz lesa.

Zakaj SiDG krepi lastno dejavnost gozdne proizvodnje?

Ključni razlog je v zmanjšanju odvisnosti od zunanjih izvajalcev, kar zmanjšuje tudi vpliv dogajanja na trgu storitev sečnje in spravila. Lastne zmogljivosti so še posebej pomembne v primeru sanacije poškodovanih gozdov, ko je potrebno skladno z odločbo ZGS v najkrajšem možnem času izvesti sanitarno sečnjo, kar je mogoče izpeljati samo z lastnimi ekipami sekačev.

Kaj je sanitarna sečnja in kaj so tako imenovane C odločbe?

Sanitarni posek predstavlja posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. To je drevje, ki so ga škodljivi biotski dejavniki (škodljivci, bolezni, divjad) ali škodljivi abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, usad, onesnažen zrak, delo v gozdu) poškodovali v taki meri, da nima gozdnogojitvene prihodnosti. V sanitarni posek je vključeno tudi oslabelo drevje, ki ga je iz sanitarno varstvenih razlogov najbolje odstraniti iz sestoja. Tako preprečimo namnožitev potencialno nevarnih organizmov. (vir: Gozdarski inštitut Slovenije)

Sanitarna sečnja je za lastnika gozda obligatorna in zanj Zavod za gozdove Slovenije izdaja posebno odločbo s konkretnim rokom izvedbe – to je odločba C.

Ali SiDG tudi odkupuje gozdove od drugih lastnikov in pod kakšnimi pogoji?

SiDG ima zakonsko določen cilj povečevanja  površine gozdov v lasti države. Skladno s tem je sestavni del poslovne politike SiDG, da izvaja aktivnosti z namenom nakupa gozdov. V ta namen SiDG redno spremlja objavljene ponudbe za prodajo zemljišč na oglasnih deskah Upravnih enot in dogajanje na trgu nepremičnin.

Za nakup gozda se SiDG odloča za vsak posamezen primer posebej, in sicer na osnovi različnih kriterijev. Tako prednostno izvaja promet, s katerim zaokrožuje tako lastniško kot posestno strukturo gozdnih zemljišč v lasti države. Prednostno odkupuje solastniške deleže gozdnih zemljišč, ki so delno že v lasti države, odkupuje mejna oz. sosednja zemljišča in večje površine gozdnih zemljišč, ki se prodajajo kot kompleks, predvsem varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in na območjih zavarovanih naravnih parkov ter naravnih vrednot. SiDG ima interes tudi za odkup večjih kompleksov gozdov, vrnjenih v denacionalizacijskih postopkih. Med posebne vrste nakupov gozdov sodijo tudi nakupi zemljišč s poudarjenimi naravovarstvenimi in drugimi strateškimi ter s stališča države pomembnimi funkcijami. Pri takšnih nakupih so glede prometa podane tudi nekatere druge omejitve, ki so opredeljene v posebnih zakonih, kot so zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih, zakon o obrambi.

Kot navedeno, se SiDG za nakup določenega gozda odloči po proučitvi konkretne ponudbe. Prav tako tudi ponujeno ceno zemljišča prouči na posameznem primeru in tudi sam oceni ustrezno nakupno vrednost. V kolikor je ponudba z vidika zgoraj navedenih kriterijev za SiDG zanimiva in tudi cenovno sprejemljiva, se prijavi za nakup in po potrebi tudi uveljavlja predkupno pravico, ki jo lahko uveljavlja na  podlagi obstoječe zakonodaje.

Stranke lahko vlogo za prodajo gozda pošljejo na SiDG prek elektronske ali navadne pošte.

Kontakti za pravni promet:

• Navadna pošta: Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG d. o. o.), Rožna ulica 39, 1330 Kočevje
• Elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• Mobilni telefon: 030 610 685

SiDG je na spletni strani objavil tudi poziv lastnikom gozdov k oddaji neobvezujoče, informativne ponudbe za prodajo gozda.

Do drugih pogostejših vprašanj, vezanih na gospodarjenje z nepremičninami (prodaja in menjava gozdov, vzpostavitev služnosti, izdaja raznih soglasij ipd.) ali pridobivanjem gozdov lahko dostopate tudi prek spletne povezave, s klikom na: TUKAJ.