Koliko gozdov je v Sloveniji in kolikšen je delež državnih gozdov?

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije naša država sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, saj po podatkih MKGP o rabi zemljišč na dan 31. 12. 2019 skoraj 1,2 milijona hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine Slovenije (gozdnatost je 59 %). Po gozdnatosti smo na 3. mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Delež državnih gozdov, s katerimi gospodari družba SIDG, predstavlja 1/5 vseh gozdov Slovenije oziroma skoraj 12 % celotne površine naše domovine. Gre za 236.400 hektarjev državnih gozdov (leto 2019).

 

 

Na katerih območjih Slovenije je največ državnih gozdov?

Največje strnjene površine državnih gozdov se nahaja na območjih Kočevske in Notranjske. Na spodnjem zemljevidu so območja državnih gozdov v gospodarjenju SiDG označena z zeleno barvo:

 

 

Kakšna je drevesna sestava v državnih gozdovih?

Povprečna lesna zaloga v državnih gozdovih znaša 324 m3/ha.

Zastopanost drevesnih vrst je razvidna iz spodnje slike:

 

 

 Vir osnovnih podatkov: ZGS, 2020

 

 

Zakaj je Republika Slovenija leta 2016 ustanovila SiDG?

Ključna naloga SiDG je, da dobro gospodari z državnimi gozdovi. Z državnimi gozdovi, ki predstavljajo približno 20 % vseh gozdov v Sloveniji, moramo gospodariti trajnostno, sonaravno in večnamensko in pri tem dosegati čim višji donos ter kakovost gozdnih lesnih sortimentov (GLS). 

SiDG, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije, je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS). V poslovni register Slovenije je bil vpisan 17. 3. 2016, dejavnost, za katero je bila ustanovljen, pa je začel opravljati 1. 7. 2016.

Naša primarna dejavnost je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni upravljanje in razpolaganje z gozdnimi površinami. Z lastnimi zmogljivostmi in z usposobljenimi zunanjimi izvajalci, ki so izbrani prek javnih razpisov, izvajamo sečnjo in spravilo GLS iz državnih gozdov, gojitvena in varstvena dela ter vzdrževalna in gradbena dela na gozdni infrastrukturi. Izvajamo pa tudi številne druge aktivnosti, ki zagotavljajo krepitev socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

SiDG ima glede na ZGGLRS tudi nekatera javna pooblastila, na podlagi katerih prispeva k povečanju obsega gozdov v lasti Republike Slovenije in ureditvi lastniških razmerij z ostalimi deležniki, ki imajo kakršen koli interes za pridobitev pravic ali izvajanje del v gozdovih, ki so v lasti države.

 

 

Kakšne so razlike med prejšnjim sistemom koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti RS in sedanjim upravljanjem z gozdovi po ustanovitvi družbe SiDG?  

Pred SiDG (do 30. 6. 2016):

  • Z državnimi gozdovi je od 1993 gospodaril javni zavod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
  • Upravljanje gozdov je temeljilo na koncesijah za izkoriščanje državnih gozdov, ki so bile (z izjemo manjših koncesij, ki so bile sklenjene z gorskimi in hribovskimi kmetijami in nekaterimi šolami) podeljene brez javnega razpisa z zakonom (od leta 1996 za obdobje 20 let).
  • Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je bila v pristojnosti koncesionarjev.

Po ustanovitvi SiDG:

  • Področje gospodarjenja z državnimi gozdovi je bilo na podlagi ZGGLRS (sprejet februarja 2016) preneseno na državno podjetje – Slovenski državni gozdovi.
  • Izvajalce za gozdarska dela v državnih gozdovih SiDG izbere v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje (javni razpis); del sečnje in spravila lesa pa izvede tudi z lastnimi gozdarskimi zmogljivostmi.
  • Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je v pristojnosti SiDG.

 

 

Kakšen donos za državo kot lastnico dosega SiDG v primerjavi s prejšnjim koncesijskim sistemom?

Neto donos za državo (razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja in varstva gozdov ter vzdrževanja cest in vlak in druge gozdne infrastrukture) je v letu 2019 znašal 27,9 EUR/m3.

Donos za državo lahko merimo tudi preko vplačil v gozdni sklad, plačila davkov in doseženega poslovnega izida.

 

 

2016* (v EUR)

2017 (v EUR)

2018 (v EUR)

2019 (v EUR)

Vplačilo v gozdni sklad 5.082.118 11.436.437 14.570.829 13.051.569
Davek od dobička 1.098.820 3.238.212 2.410.699 2.553.508
Čisti poslovni izid 5.417.146 13.276.653 11.899.462 11.378.438
Skupaj 11.598.084 27.951.302 28.880.990 26.983.515

* Podatek je za 2. polovico leta 2016

 

Ugotovimo lahko, da se donos za državo letno giblje okoli 27 do 29 milijonov EUR.

 

 

Katere so ključne dejavnosti SiDG?

Družba SiDG je bila na podlagi ZGGLRS ustanovljena z namenom upravljanja in razpolaganja z državnimi gozdovi ter za pridobivanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V okviru tega izvaja naslednje dejavnosti:

  • GOZDARSTVO:
    • Zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih in načrtovanih del v državnih gozdovih:
      • sečnja in spravilo lesa iz državnih gozdov,
      • gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest),
      • gojitvena in varstvena dela ter druga del za zagotavljanje vseh funkcij gozdov,
    • certificiranje:
      • certifikat FSC,
      • certifikat PEFC
    • sodelovanje v EUSTAFOR,
  • PRODAJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN LOGISTIKA:
    • prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
    • organizacija prevozov gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
  • GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI TER PRIDOBIVANJE GOZDOV:
    • izvajanje prometa z gozdovi (nakup, prodaja, menjava, razdružitve) in neodplačnih prenosov lastništva gozdov,
    • ustanovitev služnosti, pravic stvarnega bremena in stavbnih pravic na državnih gozdovih,
    • izdaja soglasij za oddajanje državnih gozdov oziroma objektov v njem v najem (npr. za namene prireditev),
  • LESARSTVO:
    • primarna predelava lesa - hčerinska družba Snežnik, d. o. o., ki je v 100-% lasti družbe SiDG, ter Snežnik Sinpo d. o. o., v kateri ima Snežnik d. o. o. 100-% lastniški delež,
    • prispevanje k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig,
  • DRUGE DEJAVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE RAZVOJA VSEH FUNKCIJ GOZDOV.

 

 

Kolikšna je letna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov SiDG?

V poslovnem letu 2019 smo v okviru lastne sečnje in spravila ter z najetimi izvajalci gozdarskih del proizvedli 1.293.410 m3 gozdnih lesnih sortimentov.

 

 

Ali lahko letni posek povečate glede na veliko povpraševanje po lesu iz državnih gozdov? 

SiDG kot predstavnik lastnika državnih gozdov (Republike Slovenije) izvaja sečnjo na podlagi odločb, ki jih lastnikom gozdov izda Zavod za gozdove Slovenije. Obsega sečnje zaradi večjega povpraševanja po lesu iz državnih gozdov torej SiDG sam ne more povečati.

 

 

Kateri so cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi?

Cilji gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije so naslednji:

  • Ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
  • Prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.
  • Dolgoročno povečevati površino državnih gozdov.
  • Prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.
  • Prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij.
  • Na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
  • Izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

Cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi določa zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. SiDG pa jim mora s svojim poslovanjem slediti.

 

 

Kateri so strateški cilji poslovanja SiDG?

Veljavni Strateški načrt poslovanja družbe za obdobje 2017–2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017–2021, je sprejela Vlada Republike Slovenije (v vlogi skupščine SiDG) na svoji 146. redni seji, 31. 8. 2018.

Temeljni strateški cilji za petletno obdobje trenutno (oktober 2020) veljavnega strateškega načrta, izhajajo iz spodnje preglednice:

 

KAZALCI CILJI DO LETA 2021
Količina posekanega lesa Vsaj 1.500.000 m3/leto bruto poseka
Delež lastne proizvodnje Najmanj 15%, največ 20%
Povečanje lastništva gozdov Več kot 7.000 ha
Postavitev centrov za zbiranje in predelavo Najmanj 4 delujoči centri
Polni izkoristek žage na lokaciji Snežnik

80.000 m3 v dveh izmenah s posodobljeno žago

Spodbujanje novih inovativnih lesnih izdelkov/polizdelkov v zasebnih ali lastnih kapacitetah

5 dokončanih projektov

Izgradnja sodobnega informacijskega sistema

Zaključen projekt do konca 2019

Donosnost poslovanja EBITDA marža nad 20%

 

Družba SiDG je skladno z izhodišči Vlade RS (skupščine SiDG) pripravila predlog novega Strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2020–2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020–2024, ki je trenutno (oktober 2020) v medresorski obravnavi na Vladi RS.

 

 

Kako je organiziran SiDG?

Skupino SiDG sestavljajo obvladujoča družba SiDG d. o. o. in odvisni družbi Snežnik d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe SiDG d. o. o., ter Snežnik Sinpo d. o. o., v kateri ima Snežnik d. o. o. 100-odstotni lastniški delež.

Osnovna dejavnost Snežnika je lesna predelava (proizvodnja žaganega lesa, masivnih lepljenih plošč in bio mase, razrez hlodovine, lepljenje in brušenje lesa ...).  Snežnik Sinpo ima status invalidskega podjetja. Tudi osnovna dejavnost te družbe je lesna predelava (proizvodnja decimiranih elementov, vzdrževanje opreme in objektov, varovanje premoženja, čiščenje objektov, izdelava ostalih drobnih končnih izdelkov).

Družba SiDG je organizirana, kot je razvidno iz spodnjih organizacijskih shem.

 

Organigram družbe SiDG:

 

 

 

Vrh organizacijske strukture predstavlja poslovodstvo, ki ima petletni mandat. Imenuje in razrešuje ga Nadzorni svet SiDG.

 

Sektor za gozdarstvo SiDG:

Za izvajanje operativnih nalog s področja gozdarstva je družba organizirana teritorialno, tako da pokriva območje celotne Slovenije.

Služba za gozdarstvo tako deluje v okviru 4 poslovnih enot, ki se nadalje delijo na gozdne obrate (GO) glede na razporejenost in velikost kompleksov gozdov, s katerimi družba gospodari.

 

Teritorialni prikaz razporeditve Poslovnih enot SiDG:

 

 

Razporeditev Gozdnih obratov v okviru PE SiDG:

 

 

Koliko ljudi zaposluje SiDG in kakšna je struktura zaposlenih?

Konec decembra 2019 je bilo v skupini SiDG skupaj 413 zaposlenih, od tega 271 na SiDG, 94 v hčerinski družbi Snežnik in 48 v Snežniku Sinpo.

 

Podatki o zaposlenih v SiDG: 

  Leto 2019 Leto 2018 Leto 2017
Število zaposlenih 271 239 168
Število zaposlenih za določen čas 12 11 5
Povprečna starost (v letih) 42,1 41,8 41,1
Delež žensk (v %) 23,6 23,8 28,0
Število invalidov 7 6 6

 

 

Kakšnih načinov prodaje se poslužuje SiDG in na kakšni pravni osnovi?

Pravna podlaga za prodajo gozdnih lesnih sortimentov so Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih sprejme Vlada RS kot skupščina družbe. Aktualna Pravila so javno dostopna na naši spletni strani, prek povezave: TUKAJ.

 

Načini prodaje GLS glede na izbrano metodo prodaje so:

 

 

Komu SiDG prodaja gozdne lesne sortimente?

Naši kupci so žage, industrija lesnih kompozitov (vlaknene plošče, opažne plošče), celulozna in papirna industrija in drugi večji ali manjši predelovalci lesa.

Ključna prednost ustanovitve SiDG je pridobitev možnosti vpliva na prodajo GLS lesnim predelovalcem namesto trgovcem z lesom. V začetku leta 2018 smo namreč prvič podpisali dolgoročne prodajne  pogodbe, s katerimi smo lesnim predelovalcem (!) za tri leta zagotovili stabilno dobavo surovine. To je tudi eden od ključnih ukrepov, s katerim je SiDG podprla razvoj gozdno-lesnih verig ter ustvarjanje dodane vrednosti iz lesa v Sloveniji.

 

 

Ali lahko od SiDG gozdne lesne sortimente odkupujejo tudi fizične osebe in pod kakšnimi pogoji?

Fizične osebe lahko odkupujejo drva v količinah do 30 m3 letno na posameznega kupca. Gre za enega od načinov prodaje, ki jih Pravila družbe SiDG o načinu in merilih za prodajo GLS opredeljujejo kot »Direktna prodaja«. Namenjena je prodaji manjših količin lesa za kurjavo fizičnim osebam. Cena GLS se formira enotno za posamezno gozdnogospodarsko območje (GGO) in vključuje stroške dobave znotraj GGO na naslov kupca.

Cenik za direktno prodajo je dostopen na naši spletni strani: TUKAJ

 

 

Zakaj so pomembne dolgoročne prodajne pogodbe in koliko lesa bo SiDG prodal preko dolgoročnih pogodb, sklenjenih v letu 2018?

Družba SiDG s sklenitvijo dolgoročnih pogodb pomembno prispeva k hitrejšemu razvoju domače lesno-predelovalne industrije in gozdno-lesnih verig. Predvideno je, da bo družba 70 % lesa prodala po dolgoročnih pogodbah. Za kupce je pomembno, da imajo preko dolgoročnih pogodb zagotovljeno  konstantno in zanesljivo dobavo lesa.

 

 

Koliko gozdnih lesnih sortimentov prodate v tujino?

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je bilo v letih 2017 do 2019 v tujino prodanih 151.737 m3 okroglega lesa. Skupno to znaša 4 odstotke od celotno prodane količine gozdnih lesnih sortimentov. Največ je bilo v tujino prodanega lesa v letu 2017 in najmanj v letu 2018.

 

Preglednica: Prodaja v tujino v letih 2017, 2018 in 2019

 

Leto Količina v m3 % od celotne prodane količine
2017 91.355 8
2018 24.383 2
2019 35.999 3
 Skupna vsota  151.737 4 

 

 

Eden od zakonskih ciljev SiDG je podpora gozdno-lesni verigi. Na kakšen način boste temu zadostili?

SiDG je pomemben dobavitelj okroglega lesa v Sloveniji, s čimer v veliki meri prispeva tudi k razvoju zelene ekonomije, razvoju podeželja in krožnemu gospodarstvu. SiDG namreč predstavlja prvi člen večjega števila gozdno-lesnih verig, ki ga uresničuje z zagotavljanjem stabilne dobave različnih gozdnih lesnih sortimentov. Pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov SiDG v celoti sledi načelom, ki so RS vodili v spremembo sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in ustanovitev družbe SiDG. Zagotavlja namreč transparentnost prodaje in enake pogoje za nakup lesa iz državnih gozdov vsem poslovnim subjektom ter da je celotna količina gozdnih lesnih sortimentov ponujena na trgu. S prodajo preko dolgoročnih pogodb pa SiDG domači lesnopredelovalni industriji zagotavlja tudi stabilnost dobave surovine, ki je v prejšnjem koncesijskem sistemu ni bilo.

Ključni ukrepi za vzpostavitev in razvoj gozdno-lesnih verig so:

  • dolgoročne prodajne pogodbe,
  • pogodbe o dobavi lesa strateškim investitorjem v lesni industriji,
  • prodaja preko javnih razpisov in javnih dražb.

Pomemben ukrep, s katerim bomo v praksi uresničili cilj prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest, je nadgradnja in razvoj hčerinske družbe Snežnik, d. o. o. Kočevska Reka. Družba SiDG je v skladu s svojo strategijo v letu 2017 prevzela 100 % delež lastništva hčerinskega podjetja Snežnik.

Nadaljnje vzpostavljanje centrov za zbiranje in predelavo lesa bo opredeljeno v okviru Strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2020–2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020–2024, ki je trenutno (oktober 2020) v medresorski obravnavi na Vladi RS.

 

 

Kdo izvaja sečnjo in druga gozdna dela ter prevoz lesa iz državnih gozdov?

Družba SiDG del prevozov in sečnje lesa izvaja z lastnimi kapacitetami. Sicer pa za posamezna dela upravljanja z državnimi gozdovi izbira izvajalce na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje in na podlagi Pravil o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi, ki jih sprejme Vlada RS kot skupščina družbe SiDG.

Navedena Pravila določajo način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi za naslednje vrste del:

  • sečnja in spravilo lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije;
  • gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih;
  • gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, v gozdovih;
  • prevoz gozdnih lesnih sortimentov.

Sečnjo in odvoz lesa izvajajo izvajalci, ki imajo na podlagi izvedenega javnega razpisa s SiDG sklenjen okvirni sporazum. Konkretnega izvajalca se izmed usposobljenih izvajalcev iz okvirnega sporazuma izbere na osnovi javnih razpisov.

 

 

Kolikšne so lastne zmogljivosti gozdne proizvodnje?

Strateški cilj SiDG je, da bi do leta 2021 z lastnimi zmogljivostmi pokrivali od 15 do 20 odstotkov potreb po izvedbi sečnje in spravila lesa.

Za ta namen imamo svoje specialne gozdarske zgibnike, gozdarske traktorje (prilagojene kmetijske traktorje), stroje za sečnjo in spravilo lesa (harvester in forwarder) in gozdarsko žičnico (Syncrofalke). Imamo pa tudi gozdarske kamione in vlačilce za prevoz lesa.

Od začetka leta do sredine septembra 2020 smo z lastnimi zmogljivostmi dosegli proizvodnjo preko 93.000 m3 gozdnih lesnih sortimentov. To predstavlja cca 12 odstotkov celotne sečnje in spravila v državnih gozdovih v tem obdobju.

 

 

Zakaj SiDG krepi lastno dejavnost gozdne proizvodnje?

Ključni razlog je v zmanjšanju odvisnosti od zunanjih izvajalcev, kar zmanjšuje tudi vpliv dogajanja na trgu storitev sečnje in spravila. Lastne zmogljivosti so še posebej pomembne v primeru sanacije poškodovanih gozdov, ko je potrebno skladno z odločbo ZGS v najkrajšem možnem času izvesti sanitarno sečnjo, kar je mogoče izpeljati samo z lastnimi ekipami sekačev.

Pomembnost lastnih kapacitet gozdne proizvodnje je prepoznal tudi lastnik – Vlada RS je namreč kot skupščina družbe SiDG v okviru strateškega načrta opredelila, da naj delež lastne sečnje na SiDG do leta 2021 znaša med 15 in 20 odstotkov.

 

 

Kaj je sanitarna sečnja in kaj so tako imenovane C odločbe?

Sanitarni posek predstavlja posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. To je drevje, ki so ga škodljivi biotski dejavniki (škodljivci, bolezni, divjad) ali škodljivi abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, usad, onesnažen zrak, delo v gozdu) poškodovali v taki meri, da nima gozdnogojitvene prihodnosti. V sanitarni posek je vključeno tudi oslabelo drevje, ki ga je iz sanitarno varstvenih razlogov najbolje odstraniti iz sestoja. Tako preprečimo namnožitev potencialno nevarnih organizmov. (vir: Gozdarski inštitut Slovenije)

Sanitarna sečnja je za lastnika gozda obligatorna in zanj Zavod za gozdove Slovenije izdaja posebno odločbo s konkretnim rokom izvedbe – to je odločba C.

 

 

Ali SiDG tudi odkupuje gozdove od drugih lastnikov in pod kakšnimi pogoji?

SiDG ima zakonsko določen cilj povečevanja  površine gozdov v lasti države. Skladno s tem je sestavni del poslovne politike SiDG, da izvaja aktivnosti z namenom nakupa gozdov. V ta namen SiDG redno spremlja objavljene ponudbe za prodajo zemljišč na oglasnih deskah Upravnih enot in dogajanje na trgu nepremičnin.

Za nakup gozda se SiDG odloča za vsak posamezen primer posebej, in sicer na osnovi različnih kriterijev. Tako prednostno izvaja promet, s katerim zaokrožuje tako lastniško kot posestno strukturo gozdnih zemljišč v lasti države. Prednostno odkupuje solastniške deleže gozdnih zemljišč, ki so delno že v lasti države, odkupuje mejna oz. sosednja zemljišča in večje površine gozdnih zemljišč, ki se prodajajo kot kompleks, predvsem varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in na območjih zavarovanih naravnih parkov ter naravnih vrednot. SiDG ima interes tudi za odkup večjih kompleksov gozdov, vrnjenih v denacionalizacijskih postopkih. Med posebne vrste nakupov gozdov sodijo tudi nakupi zemljišč s poudarjenimi naravovarstvenimi in drugimi strateškimi ter s stališča države pomembnimi funkcijami. Pri takšnih nakupih so glede prometa podane tudi nekatere druge omejitve, ki so opredeljene v posebnih zakonih, kot so zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih, zakon o obrambi.

Kot navedeno, se SiDG za nakup določenega gozda odloči po proučitvi konkretne ponudbe. Prav tako tudi ponujeno ceno zemljišča prouči na posameznem primeru in tudi sam oceni ustrezno nakupno vrednost. V kolikor je ponudba z vidika zgoraj navedenih kriterijev za SiDG zanimiva in tudi cenovno sprejemljiva, se prijavi za nakup in po potrebi tudi uveljavlja predkupno pravico, ki jo lahko uveljavlja na  podlagi obstoječe zakonodaje.

Stranke lahko vlogo za prodajo gozda pošljejo na SiDG preko elektronske ali navadne pošte.

 

Kontakti za pravni promet:

  • Navadna pošta: Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG d. o. o.), Rožna ulica 39, 1330 Kočevje
  • Elektronska pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Mobilni telefon: 030 610 685

 

SiDG je na spletni strani objavil tudi poziv lastnikom gozdov k oddaji neobvezujoče, informativne ponudbe za prodajo gozda.

 

Do drugih pogostejših vprašanj, vezanih na gospodarjenje z nepremičninami ali pridobivanjem gozdov lahko dostopate tudi prek povezave, s klikom na: TUKAJ