PREGLEJTE NOVO ŠTEVILKO NAŠEGA GLASILA KORENINA: 

⇓

PREGLEJTE TUDI STAREJŠE IZDAJE KORENIN 

Prispevki iz minulih številk: 

Strokovna zbornica hrvaškega gozdarstva

KORENINA št. 24, december 2023

Besedilo: Silvija Zec, predsednica HKIŠDT     

Foto: arhiv HKIŠDT 

Hrvaška zbornica inženirjev gozdarstva in lesarstva (HKIŠDT) je bila ustanovljena na podlagi Zakona o HKIŠDT  septembra 2006. Zbornica je samostojna in neodvisna strokovna organizacija, ki skladno določili zakona o gozdovih izvaja zaupana javna pooblastila ter varuje dobro ime, čast in pravice svojih članov - pooblaščenih inženirjev, ki opravljajo strokovna dela na področju gozdarstva, lovstva in lesarstva.

Potreba po ustanovitvi zbornice je bila predhodno izpostavljena v Nacionalni gozdarski politiki in strategiji Republike Hrvaške leta 2003. Pobudo za ustanovitev  so podale vse institucije v sektorju: pristojno ministrstvo, Hrvaško gozdarsko društvo, Fakulteta gozdarstvo, Hrvaški gozdarski institut in podjetje Hrvatske šume d.o.o. Zagreb.

Članstvo in javna pooblastila

V zbornici sta združeni dve stroki v dva strokovna razreda: pooblaščeni inženir gozdarstva in pooblaščeni inženir lesarstva. Zbornica deluje preko organov (skupščina, nadzorni odbor, svet in predsednik zbornice) in delovnih teles (komisije, odbori). Članstvo v zbornici je obvezno za vse, ki opravljajo strokovna dela v sektorju, in sicer v fazi  načrtovanja, projektiranja in izdelave elaboratov, pa tudi v fazi nadzora nad izvedenimi deli.

Zbornica izvaja sledeča javna pooblastila:

- vodi imenik pooblaščenih inženirjev;

- opravlja strokovne izpite (eden od pogojev za sprejem v zbornico);

- podeljuje, podaljšuje in odvzema licence za opravljanje del na področju gozdarstva, lovstva in lesarstva;

- izdaja kladiva in tovorne liste (spremne dokumente) pooblaščenim izvajalcem,

- izvaja postopek priznavanja tujih poklicnih kvalifikacij in

- izvaja strokovni nadzor nad delom pooblaščenih inženirjev.

Dejavnosti zbornice

Zbornica oblikuje kodeks poklicne etike in se dogovarja o pogojih zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi jo pooblaščeni inženirji z delom povzročili tretjim osebam. Organizira tudi strokovna izobraževanja svojih članov; od leta 2008 je bilo v povprečju izvedenih več kot 30 predavanj letno, regionalno, po vsej Hrvaški. V letih 2016, 2019 in 2022 so bile organizirane strokovne ekskurzije in trije posveti pooblaščenih inženirjev, ki se jih je udeležilo skoraj 500 udeležencev. Pomemben segment je podpora izdajanju strokovnih revij, knjig in učbenikov ter strokovnih dogodkov in konferenc. Zbornica sofinancira izhajanje »Šumarskega lista« nepretrgoma od leta 2012, in za svoje člane, ki jih je bilo konec novembra 2023 že skoraj 1400,  plačuje letno naročnino.

HKIŠDT je ​​kot partner sodeloval pri izvedbi več projektov, financiranih iz sredstev EU. Predstavniki zbornice stalno sodelujejo pri delu komisij za sprejemanje zakonskih in podzakonskih aktov.

Prihodke zbornice zagotavljajo vpisnine, članarine, opravljanje strokovnih izpitov in izdaja licenc izvajalcem, ki jih je skoraj 400.

Reguliran poklic

Z ustanovitvijo zbornice se je gozdarski poklic uvrstil med regulirane poklice - poklicno dejavnost, pri kateri sta dostop in opravljanje dejavnosti pogojena s posedovanjem določene poklicne kvalifikacije. Prva zbornična združenja na Hrvaškem so bile odvetniške zbornice (druga polovica 19. stoletja). Sledila je Zdravniška zbornica, ustanovljena leta 1903, pri »inženirskih« zbornicah pa je bila leta 1998 ustanovljena Hrvaška zbornica arhitektov in inženirjev v gradbeništvu. Iz navedenega je razvidno, da zbornice ustanavljajo predvsem stroke z dolgoletno tradicijo; tja glede na skoraj 260-letno tradicijo organiziranega gozdarstva sodi tudi gozdarska stroka.

Prednosti članstva v zbornici

Wilensky (1964) izpostavlja stopnje profesionalizacije dejavnosti: kontinuirano opravljanje trajnega poklica povzroči potrebo po sistematičnem izobraževanju, nato pa tudi zaščito poklica – ustanovitev poklicnega združenja, ki dobi pravno priznanje in pooblastilo licenciranja in vzpostavi  etični kodeks. Regulacijo poklica utemeljujejo zahtevnost in odgovornost posameznega poklica, zagotavljanje kakovosti in varnosti opravljenih storitev ter prevladujoči javni interes: varovanje življenja, zdravja, premoženja, varnosti, okolja itd. Javni interes opredeljuje javne storitve, ki jih je potrebno regulirati zaradi zaščite pred tržnimi napakami, zato je samoregulacija (nadzor kakovosti) znotraj stroke najboljša izbira med državno in tržno regulacijo. Poleg tega članstvo v poklicni zbornici poenoti in olajša priznavanje poklicnih kvalifikacij ter poenostavi administrativne postopke pri opravljanju strokovnih storitev izven meja lastne države, hkrati pa zagotavlja zaščito zdravja in interesov uporabnikov.

Varovanje javnega interesa

Številne politike Evropske unije in uresničevanje njihovih ciljev so odvisne in slonijo na gozdarstvu in njegovi uspešnosti. Ustava Republike Hrvaške priznava pomen gozdov in jih v 52. členu opredeljuje kot dobrine posebnega interesa, ki uživajo posebno državno zaščito. Varstvo je zagotovljeno z zakonodajnim okvirom, s ciljem enotnega, trajnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ​​gozdnimi zemljišči ter načrtovanja njihovega razvoja, ne glede na njihovo lastništvo. Člani zbornice morajo izpolnjevati enake pogoje ter spoštovati kodeks poklicne etike in pravila stroke, ne glede na delodajalca; na ta način je varovan javni interes.

 V okviru denacionalizacije se gozdovi vračajo zasebnim lastnikom gozdov, trenutno je 24 % gozdov in gozdnih zemljišč na Hrvaškem v zasebni lasti. Za zagotavljanje javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi pa je pomembna prav regulacija opravljanja strokovnih del s strani pooblaščenih inženirjev in izvajanje gozdarskih del s strani pooblaščenih izvajalcev del.

Strokovno usposabljanje članov zbornice:

Silvija Zec, predsednica zbornice:

Avstrijski zvezni gozdovi so zgled dobre organiziranosti in učinkovitosti

KORENINA št. 23, marec 2023

Besedilo: Miha Zupančič in Suzana Rankov          Foto: arhiv SiDG

Podjetje Österreichische Bundesforste AG (Avstrijski zvezni gozdovi d. d.) upravlja z desetino celotne površine Republike Avstrije, 15 odstotkov vseh gozdnih površin in 70 odstotkov  vseh jezer v sosednji državi. Med evropskimi gozdarskimi podjetji, ki upravljajo z državnimi gozdovi, velja za enega najbolj uspešnih in učinkovitih. Primerjava z delovanjem SiDG pokaže marsikatero vzporednico, po drugi strani pa tudi pomembne razlike, predvsem pri gozdnogospodarskem načrtovanju in odkazilu drevja za posek, ki ga v Sloveniji opravlja posebna javna gozdarska služba, ter načinu in omejitvah prodaje lesa, ki veljajo za les iz državnih gozdov.    

Poslovanje ÖBF je veliko bolj razvejano kot pri SiDG. V gozdarski del poleg osrbe z lesom sodijo še lovstvo in ribištvo. Dejavnost, od katere imajo v zadnjih letih pomembene prihodke, so nepremičnine s turizmom. Leta 1997, ko se je družba preoblikovala v delniško družbo (še vedno v 100 odstotkov lasti države), je iz gozdarske dejavnosti ustvarila 117 milijonov evrov prihodkov, kar je predstavljalo 75 odstotkov prihodkov. Leta 2021 so z gozdarsko dejavnostjo sicer ustvarili 132 milijonov evrov, vendar se je delež v skupnih prihodkih zmanjšal na 55 odstotkov, predvsem na račun nepremičninske dejavnosti.

Poudarek na donosnosti poslovanja

ÖBF daje nekoliko večji poudarek donosnosti iz poslovanja, ki mu prilagaja tudi svoje dejavnosti in usmerjanje v nove poslovne priložnosti. Pomemben del dobička podjetje vlaga nazaj v svoje dejavnosti in v širitev tistih dejavnosti, kjer dolgoročno lahko doseže želeno stopnjo donosnosti. Slednje je vodilo tudi pri prodaji, ki pri njih poteka čisto po tržnih načelih in z zavestjo, da prodajo razpršijo med največje in najbolj stabilne predelovalce, ki  za les lahko ponudijo več. Tudi ob tako oblikovanem programu prodaje je lesna industrija v Avstriji ena izmed najbolj razvitih, ÖBF pa še vedno ostaja eden izmed ključnih dobaviteljev hlodovine. Zaposleni v podjetju rastejo skupaj s podjetjem, nagrajujejo pa jih ob uspešnem doseganju zastavljanih ciljev, s katerimi podjetje sledi svojemu razvoju.

Gozdarska tehnologija, upravljanje z ekosistemom in storitve za zasebni sektor sodijo v poseben steber, vedno večji poudarek pa dajejo tudi obnovljivim virom energije.  Z malimi hidroelektrarnami, vetrno energijo in uporabo biomaso skupaj proizvajajo 278 GWh letno, kar zadostuje za povprečno porabo 80.000 gospodinjstev.  Do leta 2025 bodo v obnovljive vire energije investirali še okoli 100 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evrov v vetrne elektrarne, preostalo pa v male hidroelektrarne. Prihodki iz prodaje obnovljive energije so leta 2021 znašali skoraj 17 milijonov evrov.

Zgolj enoletne pogodbe

V strukturi proizvodnje je hlodovina lani predstavljala okoli 53 odstotkov, celulozni les 34 odstotkov, les za energetske namene pa 11 odstotkov. Pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov avstrijsko podjetje nima nobenih omejitev. Prodajne pogodbe so največ enoletne, zaradi slabih izkušenj se pogodb, ki bi bile daljše, izogibajo. 

Cene določajo povsem tržno, pri čemer lahko kupci, s katerimi imajo stabilne partnerske odnose in jih niso pustili na cedilu niti v težkih časih, ko je bilo zaradi naravnih ujm na trgu veliko poceni surovine iz sosednjih držav, lahko računajo tudi na nekoliko nižje prodajne cene. Zaradi razpršitve tveganj in manjšega stresa prodajne službe se vse pogodbe ne iztečejo sočasno. Imajo pa ob koncu leta prodanih med 70 in 80 odstotkov surovine za prihajajoče leto.

Čeprav nimajo omejitev v zvezi s prodajo gozdnih lesnih sortimenov v tujino, praktično vse razpoložljive količine prodajo na avstrijskem trgu, saj ima Avstrija visoko razvito lesnopredelovalno industrijo in imajo kupcev dovolj. Količina, ki jo predela deset največjih avstrijskih žag, predstavlja okoli 80 odstotkov celotne avstrijske proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (ne samo iz državnih gozdov). Preostanek surovine žage kupujejo na sosednjih trgih, predvsem v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Sloveniji, Italiji in na Poljskem.  Skupaj na leto žagarska industrija predela okoli 18 milijonov m³. 

Prodaja omejena na največje kupce

Pogodbe ima ÖBF sklenjene le z največjimi kupci, saj je v zadnjih desetletjih zavestno zmanjševal število manjših kupcev, s katerimi so sklepali pogodbe. Zanimivo je, da v ÖBF kot svoj produkt ne opredelujejo lesa,  ampak stabilno in terminsko opredeljeno oskrbo z lesom. To poleg samega lesa vključuje še dodatne storitve, kot so specifične dimenzije, zanesljivo oskrbo, zagotavljanje sledljivosti, izpolnjevanje pogodbenih določil… To izhodišče jim predstavlja tudi večji manevrski prostor pri cenovni politiki. Kot zanimivost – cena se določa s pogajanji, največji kupci z dolgoročnimi pogodbami pa zaradi zagotovoljene zanesljive oskrbe plačujejo celo več za hlodovino kot ostali kupci.

Logistiko organizirajo sami, saj želijo imeti nadzor od gozda do prodaje kupcu. Kdor na neki površini izvaja sečnjo in spravilo, iz tega območja zaradi zmanjšanja tveganj korupcije ne sme izvajati prevoza do kupca. Tej usmeritvi v zadnjih letih sledi tudi SiDG in pri novih pogodbah je SiDG že v celoti prevzema organizacijo prevoza gozdnih lesnih sortimentov za kupce.

Glavno besedo ima prodajni oddelek

Med proizvodnjo in prodajo sicer potekajo dogovori, koliko se bo posekalo in kdaj, ampak prednost ima prodaja. Vsak mesec proizvodnja poseka toliko, kot se dogovori s prodajnim oddelkom. Delo je organizirano decentralizirano preko 12 poslovnih enot , pri čemer poslovne enote nimajo vplivajo na prodajo, ampak skrbijo samo za gozdarsko proizvodnjo. Poleg poslovnih enot imajo še dva nacionalna parka, enoto za gozdarsko tehnologijo in podporo in enoto, ki predstavlja sedež podjetja v kraju Purkersdorf v bližini Dunaja.

Načrtovanje, nadzor in odkazilo

Služba, ki se ukvarja z načrtovanjem sečnje, gozdarskim nadzorom, gozdnogijtvenimi deli in trajnostnim gospodarjenjem, sodi med podporne službe. Tisti zaposleni, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in nadzorom, letno »obdelajo« okoli 46.000 hektarjev gozdnih površin. Podrobnejši gozdno gospodarski načrti se izdelajo na vsakih deset let.

Tako kot SiDG tudi ÖBF večino sečnje in spravila opravi z zunanjimi izvajalci, ki so cenejši kot lastne zmogljivosti. Približno četrtino gozdne proizvodnje namreč opravijo z lastnimi zaposlenimi, število zaposlenih pa so v zadnjih letih precej zmanjšali. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti zunanjih izvajalcev in nestabilnosti pri najemanju njihovih storitev ne izključujejo možnosti, da ne bodo lastnih zmogljivosti ponovno povečevali, če se razmere na trgu teh storitev ne bodo izboljšale.

ÖBF sicer odkupuje tudi les iz državnih gozdov, vendar v manjših količinah. Lani so na primer v zasebnih gozdovih posekali in prodali le okoli 150.000 m³.

 Prispevki iz minulih številk: 

• Dosežki in izzivi sektorja za gozdarstvo v letu 2019 (Korenina 11, december 2019)
• Kako z gozdovi gospodari švedsko državno podjetje (Korenina 10, oktober 2019)
• Kaj bo prineslo uresničevanje ciljev podnebne politike? (Korenina 9, april 2019)
• NA OBISKU PRI POSLOVNEM PARTNERJU: Cemprin, d.o.o.
• Kdo gospodari v zasebnih gozdovih