Tekst: dr. Nike Krajnc, Špela Ščap, Matevž Triplat in Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije Foto: arhiv SiDG
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se je površina zasebnih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečala, število zasebnih lastnikov gozdov pa je narastlo, posledično se je povečala razdrobljenost gozdne posesti. Delež zasebnih gozdov je leta 1996 znašal 66,1 %, leta 2021 pa kar 77 % (v ta delež niso vključeni gozdovi, ki so v lasti lokalnih skupnosti).
Na gospodarjenje v zasebnih gozdovih vplivajo različni ekonomski, socialni in naravni dejavniki. Po podatkih ZGS je bilo v zasebnih gozdovih v letu 2021 posekanega 2.808.881 m3 lesa, kar predstavlja slabih 68 % skupnega poseka. Intenziteta sečnje v zasebnih gozdovih je v lanskem letu znašala 3,1 m3/ha, medtem ko je v državnih gozdovih znašala 5,1 m3/ha (podatki ZGS 2021).
V letu 2016 so po podatkih Statističnega urada RS (SURS) zasebni lastniki gozdov v okviru kmetijskih gospodarstev večino dela v gozdu opravili sami z družinskimi člani, najeto delo je predstavljalo le 7 % vsega opravljenega dela. V letu 2020 enaka raziskava SURS-a kaže na še nižji delež najetega dela, in sicer 5 %. Kljub nizkemu deležu najema izvajalcev za delo v gozdu pa na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) ugotavljamo, da njihovo število v zadnjih letih narašča. Dandanes je nemogoče pričakovati, da bodo vsi zasebni lastniki gozdov izvajali dela v svojem gozdu sami ali še pomembneje, da bi bili vsi ustrezno opremljeni in usposobljeni za delo. Pri tem je pomembno, da je delo v gozdu v prvi vrsti varno in zdravju neškodljivo ter seveda tudi ekonomsko učinkovito.
Z namenom ugotoviti stanje na področju izvajanja sečnje in spravila lesa v zasebnih gozdovih smo v septembru 2019 na GIS izvedli obširno anketiranje med naključnimi gospodinjstvi na področju celotne Slovenije. Podobno študijo smo ponovili v letošnjem letu. Neto vzorec, torej gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd in so hkrati bila pripravljena sodelovati pri telefonskem vprašalniku, je v letu 2019 obsegal 544 gospodinjstev oziroma lastnikov gozdov, v letošnji študiji pa 1.515.
Starostna struktura in delovna aktivnost anketiranih zasebnih lastnikov gozdov (2022).
Povprečna starost anketiranih lastnikov gozdov je bila v obeh raziskavah 54 let. Glede na starost lastnikov zasebnih gozdov je prevladoval starostni razred od 46 do 60 let, najmanj je mlajših lastnikov gozdov, v starostnem razredu do 30 let.
Na vprašanje »Kakšen je vaš glavni namen gospodarjenja z gozdom?« je večina (62 %) odgovorila, da je glavni namen gospodarjenja z gozdom uporaba lesa za lastne potrebe. S 23 % sledijo zasebni lastniki, ki so gozd podedovali in nimajo posebnega namena gospodariti z njim. Le 6 % vprašanih zasebnih lastnikov gospodari z gozdom z namenom trženja lastnega lesa in/ali drugih gozdnih proizvodov. Pri prodaji lesa prevladuje odkup na kamionski cesti (71 %), 29 % pa predstavlja odkup na panju. Več kot 66 % anketiranih je izjavilo, da les ne prodaja.
V obeh anketah, ne glede na velikost posesti, prevladuje lastno opravljena sečnja in spravilo lesa v gozdovih oziroma so to delo lastniki opravili največkrat s pomočjo družinskih članov. Najvišji delež sečnje in spravila, ki ga opravijo zasebni lastniki sami oziroma s pomočjo družinskih članov je v najmanjših kategorijah zasebnih lastnikov gozdov (do 5 hektarjev), kjer je ta delež več kot 75 %. Z nekoliko manjšim deležem (73 %) sledi velikostna kategorija 10–29,99 hektarja.
Po rezultatih iz anketiranja v letu 2019 lahko sklepamo, da se večina manjših zasebnih lastnikov gozdov (skoraj 70 %) uči dela v gozdu iz lastnih izkušenj in s prenosom znanja. Za opravljanje tečajev se najbolj odločajo lastniki gozdov z velikostjo posesti 10–29,99 hektarja, 20 % od anketiranih največjih zasebnih lastnikov je znanje pridobilo na tečajih za sečnjo in spravilo lesa.
Načini učenja opravljanja poseka in spravila glede na velikostni razred gozdne posesti, ki je v lasti posameznega anketiranega zasebnega lastnika (leto 2019).
Delež lastnikov gozdov, ki so za izvajanje del v gozdovih najeli izvajalce, je bil v obeh anketah nizek in se je gibal med 26 in 27 %. Kot glavni razlog za najem izvajalca za delo v lastnem gozdu so zasebni lastniki navedli zahtevnost dela (30 %), sledi pomanjkanje ustrezne delovne in osebne varovalne opreme (24 %) in kot tretje, da je delo tako bolj učinkovito in kvalitetno opravljeno (16 %). Pri izbiri izvajalca del za sečnjo in spravilo je zasebnim lastnikom najbolj (kar v 44 %) pomembna kakovost izvedbe del, čemur tudi v dokaj visokem deležu (37 %) sledi poštenost.
Omenjeni raziskavi sta bili narejeni v okviru dveh različnih Ciljno–raziskovalnih projektov. CRP-MOBILES: »Učinkovitejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa”, ki ga financira MKGP in ARRS in je še v izvajanju. V nadaljevanju projekta se bomo osredotočili na vprašanje odnosa lastnikov gozda do gozda kot vira surovine oziroma dohodka (tudi v luči obstoječe zakonodaje).