Kočevje, 20. maja 2021 – Na območju kočevskih gozdov so predstavniki gozdarskih in okoljskih institucij uradno odprli Pragozdno pot Krokar, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, od leta 2017 uvrščenega na seznam svetovne naravne dediščine Unesca. Otvoritev pragozdne poti Krokar je sočasno tudi uvod v Teden gozdov 2021, ki bo pod geslom »Načrtno z gozdom!« potekal od 24. do 30. maja.

Pragozdna pot Krokar pomeni velik korak k ureditvi in usmerjanju obiska na območju gozdov, ki so pod zaščito Unesco. Krožno speljana Pragozdna pot Krokar je dolga približno dva kilometra s 150 višinskimi metri razmeroma strmega vzpona. Skozi gozdni rezervat Borovec popelje obiskovalce do roba Pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujejo mogočne bukove gozdove, rezultat tisočletnega nemotenega naravnega razvoja, na najvišji točki poti, vrhu Cerk, pa se odkriva razgled na obsežne gozdove Kočevske.

Pragozd Krokar skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik in še 76 različnimi območji v 12 evropskih državah v okviru največjega skupinskega vpisa na seznam Unesco predstavlja najdragocenejše ostanke evropskih starodavnih bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 ha največji od 4 pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države.  Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. K ohranjanju in izboljšanju upravljanja z Unesco gozdnimi rezervati pomembno prispevajo tudi aktivnosti projekta BEECH POWER, ki je financiran v okviru programa Interreg Central Europe.

»Vpis gozdnih rezervatov Krokar in Snežnik na seznam svetovne dediščine predstavlja  pomembno priznanje slovenskemu gozdarstvu ter našemu sedanjemu in preteklemu delu z gozdovi, v katerega so vključene številnih generacije gozdarjev. Pomeni nam spodbudo za strokovno delo s slovenskimi gozdovi tudi v prihodnje. To bo vse bolj zahtevno, saj se v zadnjih letih redno srečujemo s posledicami podnebnih sprememb. Temu primerno se bo potrebno posvetiti zmanjševanju tveganja pri gospodarjenju z gozdovi, kar je v veliki meri odvisno od izvajanja gojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov, ki krepijo odpornost gozdnih sestojev,« je ob današnjem dogodku poudaril Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri projektu vzpostavitve Pragozdne poti Krokar sta sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Veseli smo, da smo lahko pripomogli k pripravi nove učne poti. Verjamemo, da bo pomembno vplivala na prenos znanja, zlasti na mlajše generacije, ki bodo kmalu postale odgovorne za nadaljnji razvoj celotne družbe, v kateri bodo gozdovi zagotovo le pridobivali na svojem pomenu,« meni glavni direktor SiDG mag. Robert Tomazin. Več ko 60 % vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG.  Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 km². 

Slogan letošnjega tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Načrtno gospodarjenje z gozdovi je doma prav na Kočevskem - začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil v Kočevju objavljen prvi gozdni red na slovenskem. V. d. direktorja ZGS mag. Janez Logar je izpostavil, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov. »Danes je slovenska gozdarska šola po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.«

ZGS v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo prav v letošnjem letu pripravlja nove desetletne območne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Po besedah mag. Janeza Logarja so bili odzivi po prvem krogu za gozdnogospodarska območja večinoma pozitivni, gozdarji pa smo dobili tudi vpogled v prihodnost gozdarstva, ki bo (tudi) digitalna. Pri načrtovanju  in gospodarjenju se upoštevajo vse funkcije gozda: ekonomske, ekološke in socialne. Pomembno vlogo med socialnimi funkcijami gozdov igrajo prav gozdne učne poti, med katere uvrščamo tudi Pragozdno pot Krokar. Gozdne učne poti so namreč pomemben pripomoček za spoznavanje gozda, prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov ter usmerjajo obisk v gozdu, s čimer se zmanjšuje škoda, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem.