Gozdno gradbeništvo je ena od jedrnih gozdarskih dejavnosti, a za graditev in vzdrževanje zahtevnejših objektov zahteva posebna znanja in opremo. S podporo poslovodstva SiDG je oddelek za gozdno gradbeništvo zadolžil terensko vozilo Toyota Hilux in ga po lastnih načrtih nadgradil v mobilni geomehanski laboratorij. Gre za unikatno vozilo v slovenskem gozdarstvu in za pomembno pridobitev  naše družbe, zato je prav, da ga podrobneje predstavimo.

Sodobna gradnja gozdnih cest poteka v težko dostopnih predelih. Nevarno terensko delo narekuje različno varovalno opremo. Za zakoličbo in izmero trase je potreben premik  osebja, opreme in potrošnega material čim dlje od utrjenih poti. Tekom izvajanja gradbenih del je nujen gradbeni nadzor, za kar je potrebno vozilo z velikim odmikom od tal in učinkovito vožnjo na območju gradbišča. V sklepni fazi gradnje pa je potrebna namenska oprema za kontrolo vgrajenih materialov in doseganje zahtevane nosilnosti vozišča.

Za  vsa našteta opravila je najprej potrebno zmogljivo terensko vozilo. Po tehtnem premisleku je bil izbran terenski poltovornjak (pick-up), ki je bil nabavljen v enaki osnovni konfiguraciji kot vozila za oskrbo SiDG-jevih strojev za sečnjo z gorivom. Izbrani ponudnih teh vozil je bil Toyota Center Ljubljana, ki je ponudil vozila Toyota Hilux.

Delno nadgradnjo dobavljenega vozila je opravil izbrani dobavitelj. Dokončno ureditev kesona za pritrditev in prevoz številne opreme smo zasnovali in izvedli v oddelku za gozdno gradbeništvo glede na predvidene vrste del:

• Pedološko in geološko sondiranje terena na trasah bodočih gozdnih prometnic s krampom, lopato, pedološkim svedrom in geološkim kladivom.
• Trasiranje novih cest z merilno lato in merilnim kolesom, reševalno opremo za izvlek pri vožnji po brezpotju, setom nahrbtnikov za prenos traserskih količkov, merilno tarčo, trasirkami ter opremo za izmero ničelnic.
• Meritve nosilnosti posameznih plasti voziščnih konstrukcij pri gradnji ali obnovi gozdnih cest s krožno ploščo ter padajočo utežjo in elektroniko za vizualizacijo in dokumentiranje meritev dinamičnega deformacijskega modula.
• Vzorčni razkopi vozišč za določitev zbitosti slojev in njihove granulometrijske sestave z baterijskim udarnim kladivom (HILTI), setom ročnih sit ter škatlami za četrtinjenje vzorcev.
• Preverjanje debeline vgrajenih slojev kamnitega agregata z laserskim rotirajočim nivelirjem in konzolnim stativom.
• Meritve osnih obremenitev kamionov pogodbenikov s setom dveh mobilnih kamionskih tehtnic in pripadajočo elektroniko.

Našteta dela in oprema so namenjeni pretežno za geomehanske preiskave, zato smo namensko vozilo poimenovali mobilni geomehanski laboratorij (MGL). Večina opreme še ni nabavljena, zato smo si jo pri izdelavi nadgradnje izposodili.

Po nekaj mesecih testne uporabe mobilnega geomehanskega laboratorija ugotavljamo, da:

• prisotnost MGL na gradbiščih in izvajanje meritev bistveno povečujejo prizadevanja izvajalcev del za višjo kakovost opravljenih del.
• osnovna konfiguracija vozila ustreza predvideni namenski rabi.
• bo za večjo varnost pri gibanju po brezpotjih potrebno vgraditi daljinsko upravljan vitel.
• vzdrževanje namenskega vozila, predvsem pa opreme v njem, zahteva veliko dodatnega dela, ki ga ni mogoče opraviti brez stalne garaže (polnjenje baterij, pranje sit in ostale opreme, dopolnjevanje kremenčevega peska, kolov in papirja za tiskalnik).

Mobilni geomehanski laboratorij je prav gotovo velika pridobitev oddelka za gozdno gradbeništvo in viden dokaz, da naša družba načrtno podpira razvoj gozdarske stroke v Sloveniji.

Prispevek je bil objavljen decembrski izdaji revije Korenina.

Nova Gorica, 15. februar 2019 - Agresivne tujerodne drevesne in grmovne vrste so se močno razširile tudi v primestnem gozdu Panovec pri Novi Gorici, s katerim v imenu države upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Zato sta Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Krajevna enota Gorica, in SiDG dopoldne organizirala prostovoljno akcijo zatiranja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

Poleg uslužbencev ZGS in SiDG so se nam pridružili dijaki 3. letnika Biotehniške šole, smer naravovarstveni tehnik, ki deluje v okviru Šolskega centra Nova Gorica,  in člani Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Nova Gorica.

Pri odstranjevanju smo se osredotočili predvsem na štiri lokalno najbolj agresivne invazivne vrste: 

• navadna  mahonija (Mahonija aqufolium),
• ozkolistna oljčnica (Eleagnus angustofolia),
• lovorikovec (Prunus lavrocerasus) in
• pavlonija (Paulownia sp.).

Odstranjevali smo jih na mehanski način, torej s puljenjem, izkopavanjem, rezanjem in obročkanjem. 

Invazivne tujerodne vrste so rastlinske in živalske vrste, ki so bile v naše okolje prinesene od drugod in so s svojo prenamnožitvijo in agresivnostjo postale potencialno škodljive za naše domače vrste. Zato predstavljajo tudi eno največjih groženj biotski raznovrstnosti naših gozdov. 

Namen delovne akcije ni samo odstranjevanje invazivnih rastlinskih vrst, ampak predvsem osveščanje javnosti o njihovi škodljivosti. Če so prisotne v večjem številu, lahko namreč zaradi svoje agresivne rasti predstavljajo veliko oviro pri naravnem pomlajevanju gozdov. 

Z invazivnimi tujerodnimi vrstami v slovenskih gozdovih se že od leta 2016 ukvarja tudi projekt LIFE ARTEMIS, ki ga vodi Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, ZGS in Zavodom Symbiosis. V okviru tega projekta je bilo izvedenih več odmevnih akcij odstranjevanja invazivk in osveščanja javnosti o njihovi problematiki. Projekt traja do leta 2020. V okviru projekta je bila pripravljena tudi aplikacija Invazivke, ki služi vnosu na novo odkritih invazivnih vrst in bo predstavljena  tudi udeležencem akcije.

Lesna goriva  v Sloveniji ostajajo pomemben vir energije predvsem v gospodinjstvih. Na podeželju še vedno prevladujejo drva, v urbanih naseljih se vse bolj uveljavljajo lesni peleti, sekanci pa ostajajo pomemben energent predvsem v manjših pa tudi večjih sistemih daljinskega ogrevanja in sistemih sočasne proizvodnje elektrike in toplote.

Naraščanje proizvodnje

Proizvodnja lesnih sekancev je v zadnjih desetih letih naraščala, kar je vidno iz podatkov popisov sekalnikov v Sloveniji, ki ga po enotni in primerljivi metodologiji na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvajamo že od 2008 dalje. Rezultati kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število sekalnikov v Sloveniji potrojilo, proizvodnja sekancev pa se je povečala kar za petkrat. Lesni sekanci so tudi najcenejša oblika lesnih goriv na slovenskem trgu.

Popis sekalnikov 2018 zajema podjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lesnih sekancev. Podjetja lahko sekance nato prodajajo ali jih uporabljajo v energetske namene (lastno ogrevanje, toplarne, kogeneracije, proizvodnja pelet ...). V raziskavo niso bila zajeta največja industrijska podjetja, ki sekance proizvajajo za potrebe izdelave svojih končnih lesnih produktov. Večina proizvajalcev sekancev je vključena tudi v seznam ponudnikov gozdarskih storitev na portalu www.mojgozdar.si.

Potrojeno število sekalnikov

V našo analizo v letu 2018 smo zajeli 197 mobilnih sekalnikov ter 11 stacionarnih sekalnikov. Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki (zmogljivost do 30 nm³/h), ki pri nas predstavljajo 50 odstotkov vseh evidentiranih sekalnikov. S 25-odstotnim deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm³/h). Velikih sekalnikov s sposobnostjo proizvodnje več kot 100 nm³/h  je po naših podatkih v Sloveniji 52, torej 25 odstotkov vseh evidentiranih sekalnikov.

Po podatkih iz preteklih raziskav, ki smo jih opravili na inštitutu, je bilo leta 2008 v Sloveniji 62 sekalnikov, leta 2011 že 122, v letu 2015 pa kar 186. Če upoštevamo, da je bilo v letu 2018 skupno 208 sekalnikov, potem se je število sekalnikov v zadnjih desetih letih več kot potrojilo.

Slika 1:  Število sekalnikov po regijah v obdobju od 2008 do 2018

Največ sekancev v savinjski regiji

Pridobljeni podatki kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2017 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.200.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v savinjski regiji (530.000 nm³), tej je sledila gorenjska (458.000 nm³), jugovzhodna, pomurska, koroška, osrednjeslovenska ter primorsko-notranjska regija. Ostale regije so imele proizvodnjo manj kot 100.000 nm³ (slika 2).

Slika 2:   Količine proizvedenih sekancev v nm³ v posameznih regijah v letu 2017

Evidentirani sekalniki kot vhodno surovino večinoma uporabljajo sečne ostanke in zeleni odrez (36 odstotkov), okrogel les slabše kakovosti (32 odstotkov), žagarske ostanke (28 odstotkov) ter odslužen les (4 odstotki). Raba zelenih sekancev v Sloveniji ni pogosta (vsebujejo veliko vode, listja, iglic -  namenjeni za uporabo v velikih sistemih). Proizvajalci zelene sekance izvozijo v Avstrijo in Italijo.

Glede na podatke iz študije v letu 2015, ko je proizvodnja sekancev znašala približno 1.500.000 nm³, se je proizvodnja sekancev znatno povečala. Proizvodnja lesnih sekancev v letu 2007 je bila ocenjena na 460.000 nm³, v letu 2011 pa 1.000.000 nm³. Tako se je proizvodnja sekancev po naših podatkih v zadnjih desetih letih povečala za skoraj petkrat.

Cene lesnih sekancev

Cene različnih lesnih goriv na slovenskem trgu zbiramo na Gozdarskem inštitutu že osem let (podatki so javno dostopni na https://wcm.gozdis.si/cene-lesnih-goriv). Pri zbiranju cen smo zaradi različnih lastnosti lesnih goriv posebej pozorni na dimenzijo in vsebnost vode, cene pa prikazujemo z vključenim DDV in brez stroška transporta.

Aktualna cena najbolj prodajane oblike lesnih sekancev, to je velikosti delcev med 3,15 in 31,5 mm (P31) in vsebnostjo vode okoli 30 odstotkov (M30), je v začetku novembra 2018 znašala 90,85 €/t z vključenim DDV (oz. 26,72 €/MWh z DDV) . To je 17,2 odstotkov več kot ob zadnjem zbiranju cen (april 2018) in 19,5 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako visok porast cen v zadnjem obdobju smo zaznali tudi pri drveh in lesnih peletih ter briketih.

Slika 3   Gibanje cen lesnih sekancev v obdobju od 2011-2018

Nova certifikacijska shema BIOmasud

Za izboljšanje kakovosti lesnih sekancev na slovenskem trgu Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta BiomasudPlus (financiran iz programa Obzorje 2020 - https://biomasudplus.eu) uvaja novo certifikacijsko shemo kakovosti. Postopek certificiranja prvega podjetja je zaključen. Podjetje Biomasa d.o.o. se lahko pohvali s certifikatom Biomasud za sekance kakovostnega razreda A1. Podjetji Gajles d.o.o. in Energetika Šentrupert pa sta v fazi presoje in bosta certifikat verjetno pridobila do konca leta 2018.

Prispevek je bil objavljen decembrski izdaji revije Korenina.

Kočevje, 18. februar 2019 – Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG) vse zainteresirane kupce poziva k sodelovanju na letošnji šesti javni dražbi za prodajo lesa iz državnih gozdov.

Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., obvešča vso zainteresirano javnost, da na podlagi Pravil družbe Slovenski državni gozdov, d.o.o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je dne 27. 7. 2017 sprejela Vlada Republike Slovenije kot skupščina družbe SiDG, ter njihovih sprememb in dopolnitev, objavlja poziv ponudnikom za sodelovanje na Javni dražbi za prodajo lesa iz državnih gozdov.

Javna dražba za prodajo hlodovine iglavcev bo potekala v ponedeljek, 25.02.2019 s pričetkom ob 10.00 uri, v poslovnih prostorih družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o., na naslovu: Rožna ulica 39, 1330 Kočevje.    

Predmet javne dražbe so gozdno lesni sortimenti:

SKLOP 1: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 3.559,25 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Gozdarstvo Grča- lega 74 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS);

SKLOP 2: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 1.527,53 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Gozdarstvo Grča- lega 78 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS);

SKLOP 3: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 659,13 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Industrijska cona Lik- lega 9 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS);

SKLOP 4: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 525,16 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Snežnik v Kočevski Reki- lega 43 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS);

SKLOP 5: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 805,57 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Snežnik v Kočevski Reki- lega 42 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS);

SKLOP 6: Hlodovina iglavcev (smreka, jelka) v skupni izmeri 330,74 m³,  ki se nahaja na lokaciji-  začasno skladišče Snežnik v Kočevski Reki- lega 22 v PE Kočevje - začasno skladišče gozdno lesnih sortimentov (GLS).

Razpisna dokumentacija dražbe z vsemi pogoji za sodelovanje na dražbi in informacijami o njej, je objavljena na spletnih straneh družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., in sicer TUKAJ.

Slovenski državni gozdovi, d.o.o.