Kljub številnim ujmam in gradacijam podlubnikov, ki so v zadnjem desetletju prizadele slovenske gozdove, so ti v ugodnem stanju.

Tina Dolenc, Zavod za gozdove Slovenije

Korenina, marec 2025

Lesna zaloga gozdov se je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v zadnjih tridesetih letih povečala iz 201 na 304 m³/hektar. Skoraj polovico (48 %) lesne zaloge predstavlja drevje debelejše od 30 cm, četrtino predstavlja drevje, debelejše od 50 cm, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno. Tudi prirastek gozdov se je iz 5,2 m³/hektar na leto v letu 1994 povečal na 7,4 m³/hektar na leto v letu 2023. Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijonov m³ lesa.

Foto: Vasja Marinč

Podvojitev možnega poseka

Ugodno stanje gozdov se kaže tudi v krepitvi lesnoproizvodne funkcije gozdov. Načrtovani možni letni posek se je v zadnjih treh desetletjih podvojil in danes zanaša 7,2 milijona  m³, kar je  okoli 20 % lesne zaloge in 82 % letnega prirastka. V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih letno posekalo med 4,0 in 6,3 milijona m³ dreves, od tega 55 do 66 % iglavcev. V letu 2024 je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 4,6 milijona m³, od tega 2,7 milijona m³ iglavcev in 1,9 milijona m³ listavcev.

Dobra ohranjenost gozdov se kaže tudi v dejstvu, da je 45 % gozdov uvrščenih v območje Natura 2000 in da je kar 70 % vseh območij Natura 2000 lociranih v gozdu.

Pomemben doprinos k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu narave predstavljajo gozdovi, ki so izvzeti iz gospodarjenja. To so gozdni rezervati, ki jih je 9.426 hektarjev, in ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstva. To pomeni, da se lastnik gozda s pogodbo zaveže, da v delu gozda ne bo gospodaril, za to pa dobi finančno nadomestilo. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2.818 hektarjev, do konca leta 2023 povečala na 8.782 hektarjev. Iz vidika ohranjenosti biotske pestrosti sta poleg deleža zavarovanih gozdov pomembna kazalca tudi delež odmrle lesne biomase v gozdovih in površina gozdov izvzetih iz gospodarjenja. V povprečju imamo v slovenskih gozdovih 21 m³/hektar odmrlega drevja, kar je okoli 7 % lesne zaloge.

Podlubniki so bili zelo dejavni

V večjem delu Slovenije lani ni bilo večjih naravnih ujm v gozdovih. So pa bili toliko bolj dejavni podlubniki, ki so povzročali največ poškodb na območjih, kjer so bili prenamnoženi že v letu 2023 zaradi naravnih ujm v predhodnih letih ter na območju julijskih vetrolomov iz leta 2023. To so zlasti gozdovi v gozdnogospodarskih območjih (GGO) Kranj, Slovenj Gradec, Novo mesto in Bled. Lani so tako revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije zaradi podlubnikov lastnikom gozdov za posek določili za 745.000 m³ iglavcev, večinoma smreke, kar je približno enako kot v letu 2023.

Nadaljeval se je posek poškodovanih dreves zaradi preteklih vetrolomov, kar je pomenilo posek 878.000 m³ dreves (letna evidenca poseka za leto 2024 še ni uradno potrjena), kar je skoraj enkrat več kot v letu 2023, ko je bilo posekanih 491.000 m³. V letu 2024 so pogosta neurja z močnim vetrom povzročala poškodbe posamičnih dreves ali šopov dreves, zlasti na gozdnih robovih in drugih izpostavljenih legah.

Gozdovi večinoma sposobni naravne obnove

V Sloveniji je zaradi sonaravnega gospodarjenja z gozdovi zelo visoka sposobnost naravne obnove gozdov, to je na kar 90 do 95 % gozdnih površin potrebnih obnove. Pomlajevanje tako poteka večinoma po naravni poti s semenom prisotnih semenskih dreves odraslega gozdnega sestoja. 

S sajenjem in setvijo se gozdove obnavlja le v tistih predelih, kjer je naravno pomlajevanje oteženo ali je hitra obnova potrebna zaradi varstva tal. Sadi se tudi v primerih, ko se želi s sajenjem plodonosnih in manjšinskih drevesnih vrst izboljšati vrstno pestrost gozdov in s tem prispevati k izboljšanju habitatov za nekatere redke ali ogrožene vrste. V zadnjem desetletju se je vsako leto v povprečju s sajenjem in setvijo obnovilo okoli 500 hektarjev gozdov. V zadnjih petih letih je bilo v slovenskih gozdovih posajenih 5,7 milijona sadik gozdnega drevja. Prevladujejo listavci, med drevesnimi vrstami pa se zmanjšuje delež bukve in smreke, povečuje pa se delež ostalih drevesnih vrst.