Pogosta vprašanja
Kje lahko dobim podatek, ali je določeno zemljišče v upravljanju SiDG?
Podatke o lastništvu Republike Slovenije na gozdnem zemljišču vodi Zemljiška knjiga. Do njih lahko dostopate prek povezave: ZEMLJIŠKA KNJIGA.
Podatki, ali z določenim gozdnim zemljiščem gospodari SiDG, so razvidni iz javnega vpogleda v evidenco GURS o nepremičninah: PROSTORSKI PORTAL RS - Javni vpogled v podatke o nepremičninah.
Kako lahko pridobim soglasje, služnost ali stavbno pravico za gozdno zemljišče, ki je v upravljanju SiDG?
Vse navedene postopke vodi služba za nepremičnine, ki obravnava prejete pisne vloge za podelitev soglasja, služnosti ali stavbne pravice na zemljišču, ki je v upravljanju SiDG. Vlogo lahko podate prek elektronske ali navadne pošte na sedež SiDG. Oblika vloge predpisana, mora pa vsebovati podatek o parcelnih številkah in katastrskih občinah ter natančni vrsti, lokaciji in obsegu predvidenega posega. Za lažjo obravnavo postopka je zaželena priložena skica oziroma kartna podlaga predvidenega posega.
Služba za nepremičnine preveri, ali so podani zakonsko določeni pogoji za podelitev pravice ter ali je predviden poseg skladen s prostorskimi akti občine, v kateri ležijo nepremičnine. V nadaljevanju se pripravi vse potrebno za izdajo ustrezne listine na osnovi katere vlagatelj pridobi ustrezno pravico.
Ali lahko na zemljišču, s katerim gospodari SiDG in ga imam v najemu, postavim objekt? V kakšnih primerih je to dovoljeno?
SiDG praviloma ne dovoljuje gradnje objektov na zemljiščih, s katerimi gospodari. V primerih, kjer to dovoljujejo prostorski akti in je postavitev objekta obenem v interesu SiDG, SiDG izdaja soglasja za postavitev objektov, pod pogojem, da se po prenehanju uporabe lahko vzpostavi prvotno stanje zemljišča.
Ali je mogoče kupiti gozdno zemljišče, s katerim gospodari SiDG?
SIDG prodaja nepremičnine, ki so vključene v letni Načrt razpolaganja z nepremičninami, katerega del je Program prodaje nepremičnin. Program prodaje nepremičnin za koledarsko leto sprejema Vlada RS, kot skupščina SiDG, praviloma do konca januarja za tekoče leto. Po potrebi lahko SiDG tudi med letom predlaga spremembe oziroma dopolnitve Načrta razpolaganja z nepremičninami. Sprejem Programa prodaje nepremičnin s strani Vlade RS je pogoj za začetek izvedbe posameznega primera prodaje nepremičnin.
Prodajna vrednost nepremičnin se določi na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnin.
Kakšen je postopek nakupa gozda oziroma druge nepremičnine, ki je v upravljanju SiDG?
SiDG aktualne ponudbe za prodajo zemljišč objavlja na portalih upravnih enot: e uprava - e oglasna deska.
Podrobnejši opis postopka:
Stranka na SiDG poda vlogo za nakup nepremičnine. Vloge strank za nakup gozdov se obravnavajo v skladu s Pravili o razpolaganju z gozdovi v lasti Republike Slovenije ter nakupu gozdov, ki jih sprejema Vlada RS kot skupščina SiDG, in v katerem so opredeljena merila ter postopek interne obravnave predlogov za nakup, prodajo ali menjavo gozdnih zemljišč. Na podlagi tako izraženega interesa potencialnih kupcev, presoje vseh pomembnih okoliščin in meril za vsak konkreten predlog prodaje posebej, SiDG uvrsti posamezna zemljišča v predlog letnega načrta za razpolaganje z gozdi v lasti RS, ki ga sprejme Vlada RS. S sprejetjem letnega načrta oziroma dopolnitve le tega so podani pogoji za izvedbo postopkov prodaje zemljišč, ki so uvrščeni v seznam zemljišč, namenjenih prodaji. Po navedenih pravilih, predloge za nakup in prodajo gozdnih zemljišč obravnava posebna komisija, ki vsebinsko presoja posamezne primere prodaje gozdnih zemljišč. SiDG poskrbi za oceno tržne vrednosti gozda in oblikuje predlog prodaje posameznih zemljišč, za katera je bil izkazan interes. Tako oblikovan predlog se posreduje v obravnavo komisiji za odločanje o razpolaganju in pridobivanju gozdov. Na podlagi predloga za prodajo, ki ga pripravi komisija za odločanje o razpolaganju in pridobivanju gozdov, odloči poslovodstvo SiDG. Po sprejetju pozitivne odločitve o prodaji gozda, se ta objavi na oglasni deski krajevno pristojne Upravne enote v skladu z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe z upravičencem, se vloži na upravno enoto Vloga za odobritev pravnega posla. Po pravnomočni odobritvi pravnega posla se poda vloga na FURS za odmero davka. Po plačilu davčnih obveznosti, prodajalec overi kupoprodajno pogodbo. Ko kupec plača kupnino, se vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Stavbna zemljišča se prodajajo z objavo v Uradnem listu RS. Pogodba se sklene s tistim ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno. Z njim se sklene kupoprodajna pogodba. Po notarski overitvi in plačilu kupnine, se vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi.
Kdo ima prednost pri nakupu zemljišča?
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, lahko, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Ur. list RS, št. 71/2011 in dopolnitve) predkupno pravico uveljavljajo upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
- solastnik;
- kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
- zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
- drugi kmet;
- kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki potrebujejo zemljišče ali kmetijo za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
- kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
- kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
- kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
Ne glede na to, ima SiDG na podlagi zakonskega pooblastila po določilih Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS (Uradni list RS, št. 9/2016) ter 47. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/1993 in dopolnitve) prednostno pravico nakupa zemljišč, na katerih se nahajajo varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, razen v kolikor ima prednostno nakupno pravico lokalna skupnost.
Ali SiDG tudi kupuje gozdove?
SiDG ima zakonsko določen cilj povečevanja površine gozdov v lasti države. Skladno s tem je sestavni del poslovne politike SiDG, da izvaja aktivnosti z namenom nakupa gozdov. V ta namen SiDG redno spremlja objavljene ponudbe za prodajo zemljišč na oglasnih deskah Upravnih enot. Za nakup gozda se odloča za vsak posamezen primer posebej, in sicer na osnovi različnih kriterijev. Tako prednostno izvaja promet, s katerim zaokrožuje tako lastniško kot posestno strukturo gozdnih zemljišč v lasti države. Prednostno odkupuje solastniške deleže gozdnih zemljišč, ki so delno že v lasti države, odkupuje mejna oz. sosednja zemljišča, in večje površine gozdnih zemljišč, ki se prodajajo kot kompleks, predvsem varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in na območjih zavarovanih naravnih parkov ter naravnih vrednot. SiDG ima interes tudi za odkup večjih kompleksov gozdov, vrnjene v denacionalizacijskih postopkih.
Med posebne vrste nakupov gozdov sodijo tudi nakupi zemljišč s poudarjenimi naravovarstvenimi in drugimi strateškimi ter s stališča države pomembnimi funkcijami. Pri takšnih nakupih so glede prometa podane tudi nekatere druge omejitve, ki so opredeljene v posebnih zakonih, kot so Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih, Zakon o obrambi.
Stranke lahko vlogo za prodajo gozda pošljejo po elektronski pošti: pravni.promet@sidg.si ali navadni pošti na sedež SiDG.
