Priročnik pogostih vprašanj

Medijsko središče | Priročnik pogostih vprašanj

Koliko gozdov je v Sloveniji in kolikšen je delež državnih gozdov?

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije naša država sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, saj skoraj 1,2 milijona hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine Slovenije (gozdnatost je 59 %). Po gozdnatosti smo na 3. mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Delež državnih gozdov, s katerimi gospodari družba SIDG, predstavlja 1/5 vseh gozdov Slovenije oziroma skoraj 12 % celotne površine naše domovine. Gre za 236.000 hektarjev državnih gozdov.

Na katerih območjih Slovenije je največ državnih gozdov?

Največje strnjene površine državnih gozdov se nahaja na območjih Kočevske in Notranjske. Na spodnjem zemljevidu so območja državnih gozdov v gospodarjenju SiDG označena z zeleno barvo:

Kakšna je drevesna sestava v državnih gozdovih?

Povprečna lesna zaloga v državnih gozdovih znaša 322 m3/ha. Prevladujejo listavci s 54-% deležem.

Struktura lesne zaloge po drevesnih vrstah je razvidna iz spodnje slike:

Vir osnovnih podatkov: ZGS

Zakaj je Republika Slovenija leta 2016 ustanovila SiDG?

Ključna naloga SiDG je, da dobro gospodari z državnimi gozdovi. Z državnimi gozdovi, ki predstavljajo približno 20 % vseh gozdov v Sloveniji, moramo gospodariti trajnostno, sonaravno in večnamensko in pri tem dosegati čim višji donos ter kakovost gozdnih lesnih sortimentov (GLS).

SiDG, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije, je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS). V poslovni register Slovenije je bil vpisan 17. 3. 2016, dejavnost, za katero je bil ustanovljen, pa je začel opravljati 1. 7. 2016.

Naša primarna dejavnost je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni upravljanje in razpolaganje z gozdnimi površinami. Z lastnimi zmogljivostmi in z usposobljenimi zunanjimi izvajalci, ki so izbrani prek javnih razpisov, izvajamo sečnjo in spravilo gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov, gojitvena in varstvena dela ter vzdrževalna in gradbena dela na gozdni infrastrukturi. Izvajamo tudi številne druge aktivnosti, ki zagotavljajo krepitev socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

SiDG ima glede na ZGGLRS nekatera javna pooblastila, na podlagi katerih prispeva k povečanju obsega gozdov v lasti Republike Slovenije in ureditvi lastniških razmerij z ostalimi deležniki, ki imajo kakršen koli interes za pridobitev pravic ali izvajanje del v gozdovih, ki so v lasti države.

Kakšne so razlike med prejšnjim sistemom koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti RS in sedanjim upravljanjem z gozdovi po ustanovitvi družbe SiDG?

Pred SiDG (do 30. 6. 2016):

Z državnimi gozdovi je od 1993 gospodaril javni zavod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Upravljanje gozdov je temeljilo na koncesijah za izkoriščanje državnih gozdov, ki so bile (z izjemo manjših koncesij, ki so bile sklenjene z gorskimi in hribovskimi kmetijami in nekaterimi šolami) podeljene brez javnega razpisa z zakonom (od leta 1996 za obdobje 20 let).
Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je bila v pristojnosti koncesionarjev.

Po ustanovitvi SiDG:

Področje gospodarjenja z državnimi gozdovi je bilo na podlagi ZGGLRS (sprejet februarja 2016) preneseno na državno podjetje – Slovenski državni gozdovi.
Izvajalce za gozdarska dela v državnih gozdovih SiDG izbere v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje (javni razpis); del sečnje in spravila lesa izvede tudi z lastnimi gozdarskimi zmogljivostmi.
Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je v pristojnosti SiDG.

Katere so ključne dejavnosti SiDG?

Družba SiDG je bila na podlagi ZGGLRS ustanovljena z namenom upravljanja in razpolaganja z državnimi gozdovi ter za pridobivanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V okviru tega izvaja naslednje dejavnosti:

GOZDARSTVO:
- Zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih in načrtovanih del v državnih gozdovih:
  - sečnja in spravilo lesa iz državnih gozdov,
  - gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest),
  - gojitvena in varstvena dela ter druga del za zagotavljanje vseh funkcij gozdov,
- certificiranje:
  - certifikat FSC,
  - certifikat PEFC
- sodelovanje v EUSTAFOR,

PRODAJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN LOGISTIKA:
- prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
- organizacija prevozov gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,

GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI TER PRIDOBIVANJE GOZDOV:
- izvajanje prometa z gozdovi (nakup, prodaja, menjava, razdružitve) in neodplačnih prenosov lastništva gozdov,
- ustanovitev služnosti, pravic stvarnega bremena in stavbnih pravic na državnih gozdovih,
- izdaja soglasij za oddajanje državnih gozdov oziroma objektov v njem v najem (npr. za namene prireditev),

LESARSTVO:
- primarna predelava lesa - hčerinska družba Snežnik, d. o. o., ki je v 100-% lasti družbe SiDG.

Kolikšna je letna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov SiDG?

Letni posek se giblje med 1,1 in 1,2 milijona m3 gozdnih lesnih sortimentov.

Ali lahko letni posek povečate glede na veliko povpraševanje po lesu iz državnih gozdov?

SiDG kot predstavnik lastnika državnih gozdov (Republike Slovenije) izvaja sečnjo na podlagi odločb, ki jih lastnikom gozdov izda Zavod za gozdove Slovenije. Obsega sečnje zaradi večjega povpraševanja po lesu iz državnih gozdov torej SiDG sam ne more povečati.

Kateri so cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi?

Cilji gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije so naslednji:

Ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
Prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.
Dolgoročno povečevati površino državnih gozdov.
Prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.
Prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij.
Na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
Izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

Cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi določa zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, SiDG pa jim mora s svojim poslovanjem slediti.

Kakšnih načinov prodaje se poslužuje SiDG in na kakšni pravni osnovi?

Pravna podlaga za prodajo gozdnih lesnih sortimentov so Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je sprejela Vlada RS kot skupščina družbe. Aktualna Pravila so dostopna na povezavi: Aktualna pravila

Načini prodaje gozdnih lesnih sortimentov so:

SiDG izvaja prodajo izdelanih gozdnih lesnih sortimentov in v manjšem obsegu tudi prodajo lesa na panju.

Komu SiDG prodaja gozdne lesne sortimente?

Naši kupci so podjetja v žagarski industriji, industriji lesnih kompozitov (vlaknene plošče, iverne plošče, opažne plošče), celulozni in papirni industriji in drugi predelovalci lesa. SiDG v manjšem obsegu tudi fizičnim osebam za ogrevanje prodaja les za kurjavo.
Ključna prednost ustanovitve SiDG je pridobitev možnosti vpliva na prodajo gozdnih lesnih sortimentov slovenskim lesnim industrijam. Z dolgoročnimi prodajnimi pogodbami lesnim predelovalcem zagotavljamo stabilno dobavo surovine. To je tudi eden od ključnih ukrepov, s katerim je SiDG podprla razvoj gozdno-lesnih verig ter ustvarjanje dodane vrednosti iz lesa v Sloveniji.

Kdo izvaja sečnjo in druga gozdna dela ter prevoz lesa iz državnih gozdov?

Družba SiDG del sečnje lesa in prevozov lesa izvaja z lastnimi zmogljivostmi, večino del v državnih gozdovih pa izvedejo zunanji izvajalci.

Izbira izvajalcev sečnje in spravila poteka na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje, in na podlagi Pravil o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi, ki jih je sprejela Vlada RS kot skupščina družbe SiDG.

Sečnjo in odvoz lesa izvajajo izvajalci, ki imajo na podlagi izvedenega javnega razpisa s SiDG sklenjen okvirni sporazum. Konkretnega izvajalca se izmed usposobljenih izvajalcev iz okvirnega sporazuma izbere na osnovi javnih razpisov.

Zakaj SiDG krepi lastno dejavnost gozdne proizvodnje?

Ključni razlog je v zmanjšanju odvisnosti od zunanjih izvajalcev, kar zmanjšuje tudi vpliv dogajanja na trgu storitev sečnje in spravila. Lastne zmogljivosti so še posebej pomembne v primeru sanacije poškodovanih gozdov, ko je potrebno skladno z odločbo ZGS v najkrajšem možnem času izvesti sanitarno sečnjo, kar je mogoče izpeljati samo z lastnimi ekipami sekačev.

Kaj je sanitarna sečnja in kaj so tako imenovane C odločbe?

Sanitarni posek predstavlja posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. To je drevje, ki so ga škodljivi biotski dejavniki (škodljivci, bolezni, divjad) ali škodljivi abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, usad, onesnažen zrak, delo v gozdu) poškodovali v taki meri, da nima gozdnogojitvene prihodnosti. V sanitarni posek je vključeno tudi oslabelo drevje, ki ga je iz sanitarno varstvenih razlogov najbolje odstraniti iz sestoja. Tako preprečimo namnožitev potencialno nevarnih organizmov. (vir: Gozdarski inštitut Slovenije)

Sanitarna sečnja je za lastnika gozda obligatorna in zanj Zavod za gozdove Slovenije izdaja posebno odločbo s konkretnim rokom izvedbe – to je odločba C.

Ali SiDG tudi odkupuje gozdove od drugih lastnikov in pod kakšnimi pogoji?

SiDG ima zakonsko določen cilj povečevanja površine gozdov v lasti države. Skladno s tem je sestavni del poslovne politike SiDG, da izvaja aktivnosti z namenom nakupa gozdov. V ta namen SiDG redno spremlja objavljene ponudbe za prodajo zemljišč na oglasnih deskah Upravnih enot in dogajanje na trgu nepremičnin.

Za nakup gozda se SiDG odloča za vsak posamezen primer posebej, in sicer na osnovi različnih kriterijev. Tako prednostno izvaja promet, s katerim zaokrožuje tako lastniško kot posestno strukturo gozdnih zemljišč v lasti države. Prednostno odkupuje solastniške deleže gozdnih zemljišč, ki so delno že v lasti države, odkupuje mejna oz. sosednja zemljišča in večje površine gozdnih zemljišč, ki se prodajajo kot kompleks, predvsem varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in na območjih zavarovanih naravnih parkov ter naravnih vrednot. SiDG ima interes tudi za odkup večjih kompleksov gozdov, vrnjenih v denacionalizacijskih postopkih. Med posebne vrste nakupov gozdov sodijo tudi nakupi zemljišč s poudarjenimi naravovarstvenimi in drugimi strateškimi ter s stališča države pomembnimi funkcijami. Pri takšnih nakupih so glede prometa podane tudi nekatere druge omejitve, ki so opredeljene v posebnih zakonih, kot so zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih, zakon o obrambi.

Kot navedeno, se SiDG za nakup določenega gozda odloči po proučitvi konkretne ponudbe. Prav tako tudi ponujeno ceno zemljišča prouči na posameznem primeru in tudi sam oceni ustrezno nakupno vrednost. V kolikor je ponudba z vidika zgoraj navedenih kriterijev za SiDG zanimiva in tudi cenovno sprejemljiva, se prijavi za nakup in po potrebi tudi uveljavlja predkupno pravico, ki jo lahko uveljavlja na podlagi obstoječe zakonodaje.

Stranke lahko vlogo za prodajo gozda pošljejo na SiDG prek elektronske ali navadne pošte.

Do drugih pogostejših vprašanj, vezanih na gospodarjenje z nepremičninami (prodaja in menjava gozdov, vzpostavitev služnosti, izdaja raznih soglasij ipd.) ali pridobivanjem gozdov lahko dostopate tudi prek spletne povezave, s klikom na: TUKAJ