Prijava nepravilnosti

Splošno

Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (v nadaljevanju: družba SiDG) si ves čas svojega delovanja prizadeva poslovati zakonito in transparentno, izogibajoč se vsem situacijam, ki bi imele najmanjše znake koruptivnega ravnanja zaposlenih. V ta namen je družba SiDG na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju: ZZPri) v letu 2023 sprejela tudi interni Pravilnik o vzpostavitvi notranje poti za prijavo kršitev predpisov, za katere je prijavitelj izvedel v delovnem okolju (v nadaljevanju: Pravilnik).

Družba želi spodbuditi zaposlene in morebitne druge prizadete k prijavi v delovnem okolju družbe SiDG zaznanih kršitev predpisov, z namenom njihove odprave in zmanjšanja možnosti nadaljnjih kršitev. Z namenom preprečiti kakršenkoli pritisk na prijavitelja so v navedeni Pravilnik vgrajene določbe, ki tako prijavitelju kot drugim fizičnih osebam, ki pomagajo prijavitelju v postopku prijave (posredniki) in osebam, ki so ali bi lahko utrpele povračilne ukrepe v delovnem okolju zaradi povezave s prijaviteljem (povezane osebe), zagotavljajo popolno zaščito pred morebitnimi povračilnimi ukrepi.

Za sprejem notranje prijave in izvedbo postopka je poslovodstvo družbe imenovalo zaupnika in njegovega namestnika. Zaupnik je dolžan proučiti vsako prijavo in ukrepati v skladu z internim pravilnikom in ZZPri. Pri tem je dolžan zagotavljati popolno zaščito prijavitelja in drugih varovanih oseb in zagotoviti njihovo anonimnost. 

V kolikor sumite, da je v naši delovni organizaciji prišlo do kršitve predpisov, to lahko prijavite zaupniku, imenovanemu v družbi, lahko pa tudi ustreznemu organu za zunanjo prijavo. 

Zaupnik vam bo tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj organizacije in vam bo po potrebi izdal tudi potrdilo o vložitvi prijave, v kolikor ga boste potrebovali v drugih uradnih postopkih, če bo to potrebno, pa bo za pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov kontaktiral Komisijo za preprečevanje korupcije.

Kršitve lahko sporočite pisno, praviloma (ne pa obvezno) na obrazcu, ki je priloga zgoraj navedenega pravilnika in se nahaja na spletni strani družbe, na enega od naslednjih načinov: 
po e-pošti, do katere ima dostop le zaupnik na naslov: zaupnik@sidg.si,

• v zaprti ovojnici na naslov Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Rožna ulica 39, 1330         
             Kočevje, s pripisom »v roke zaupniku za notranjo prijavo – NE ODPIRAJ«; 
             pristojna oseba za sprejem pošte proti podpisu izroči zaupniku.
• preko spletnega obrazca, ki se nahaja na spletni strani družbe (prijava bo avtomatsko
• posredovana na e-naslov zaupnik@sidg.si, do katerega ima dostop samo zaupnik). 

Prijavo seveda lahko podate tudi osebno (tudi ustno) neposredno zaupniku in sicer v terminu, ki ga  predhodno dogovorita.

Zaupnik vas bo o obravnavi vaše prijave obveščal, v kolikor boste navedli svoj kontakt, v primeru anonimne prijave pa samo, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnik kontaktira.

Kakšno zaščito lahko pričakujete?

Prijavo kršitev znotraj delovnega okolja pogosto spremlja občutek nelagodja in strahu pred povračilnimi ukrepi. Naša organizacija je zavezana k odpravljanju nepravilnosti in vodstvo ne namerava izvajati povračilnih ukrepov zoper prijavitelje, ki v dobri veri prijavijo nepravilnosti.

Vašo prijavo bo prejel neposredno zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku in jih ne bo razkril nikomur (poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo). Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri ugotavljanju prijavljene kršitve in odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.

V primeru, ko bi kdorkoli (npr. vodstvo, sodelavci ali druge osebe) skušal ugotoviti vašo identiteto, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavite Komisiji za preprečevanje korupcije (prijavo vam lahko pomaga pripraviti tudi zaupnik). 

Kdaj ste upravičeni do zaščite?

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi. 
Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite; takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška. Prijava se lahko nanaša na dejansko, morebitno ali na grozečo kršitev oziroma na sum kršitve znotraj delovnega okolja.

Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Prijavo je torej treba podati čim prej, saj nam bo to omogočilo, da kršitev čim prej preiščemo in odpravimo.

Kakšen je postopek obravnave prijave?

Ko zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali jo je podala upravičena oseba, ali se prijavljena kršitev nanaša na subjekt (prijava kršitev znotraj delovnega okolja) in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.

Predhodni preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval, in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.

V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. 

Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala, če je to v konkretnem primeru ustrezno.

V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Ob zaključku postopka vas bo zaupnik seznanil z izidom postopka ter predlaganimi in izvedenimi ukrepi. Če postopek po treh mesecih še ne bo končan, vas bo zaupnik ob tem kot prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo, pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijavitelja.

Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kak drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno.

Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).

Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?

Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

• če se prijavitelj strinja z razkritjem (zaupnik bo prosil za soglasje);
• če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
• če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Organi za zunanjo prijavo in njihovi kontakti:

Če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj organizacije vam bo zaupnik  svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti. 

Zunanje institucije za obravnavo prijav so:

• Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
• Agencija za trg vrednostnih papirjev,
• Agencija za varstvo konkurence,
• Agencija za varnost prometa,
• Agencija za zavarovalni nadzor,
• Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
• Banka Slovenije,
• Državna revizijska komisija,
• Finančna uprava,
• Tržni inšpektorat,
• Urad za preprečevanje pranja denarja,
• Informacijski pooblaščenec,
• Inšpekcija za informacijsko varnost,
• Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
• Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
• Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
• Inšpektorat za delo,
• Inšpektorat za javni sektor,
• Inšpektorat za okolje in prostor,
• Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
• Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
• Zdravstveni inšpektorat,
• Slovenski državni holding in
• Komisija za preprečevanje korupcije.

Zaupnost:

Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se prijava nanaša.