Discipline gozdarskega tekmovanja

Menjava verige in obračanje meča

Tekmovalec mora čim hitreje zamenjati verigo in obrniti meč na motorni žagi. Pri tem se ne sme poškodovati, kar pomeni, da na rokah ne sme biti niti najmanjše ureznine. Najboljši to naredijo v manj kot osmih sekundah! Žaga mora biti po nastopu nared za naslednji dve disciplini. Če se pri kateri od teh na primer odvije matica, tekmovalec izgubi vse točke, pridobljene pri prvi disciplini, in čas za popravilo žage pri tisti, ki jo izvaja.

foto 1.JPG

 

Kombinirani rez

Tekmovalec mora od dveh hlodov, postavljenih pod različnima kotoma, čim bolj natančno odrezati koluta predpisane debeline. Kolut odreže tako, da v deblo do polovice najprej zareže od spodaj, pri čemer ne sme prerezati polja, označenega z rdečo barvo, potem pa zareže še od zgoraj, in sicer tako, da se reza ujemata. Kakovost reza je pri tej disciplini pomembnejša od hitrosti izvedbe, odstopanje med spodnjim in zgornjim rezom pa se meri v milimetrih! In kako hitro to naredijo najboljši? V manj kot štiriindvajsetih sekundah.

foto 2.JPG

 

Natančni (precizni) rez na podlagi

Tudi pri tej disciplini čakata tekmovalca dva hloda, ki pa ležita na deski. Ob obeh straneh in spredaj je nekaj centimetrov žagovine, ki skriva stik deske in hloda, deska namreč predstavlja kamen, v katerega tekmovalec ne sme zarezati, ko odreže kolut. Neodrezan ostanek na hlodu mora biti čim manjši, morebitna zareza v 'kamnu' pa prinese kazenske točke. Seveda govorimo o milimetrih. In sekundah – najboljši jih za to nalogo potrebujejo približno dvaindvajset.

foto 3.JPG

 

Zasek in podžagovanje

Gre za simulacijo podiranja drevesa. Petnajst metrov od debla je označba, ki predstavlja mesto, kamor naj bi padel hlod. Tekmovalec ima le minuto in pol časa, da 'podre' drevo, pri čemer mora zasek in podžagovanje izvesti čim bolj natančno. Z laserjem se izmeri smer podiranja, izmerijo pa se tudi globina in kot zaseka ter širina in višina ščetine. 

foto 4.JPG

 

Kleščenje

Za gledalce je vsekakor najzanimivejša disciplina simulacija kleščenja vej. Tekmovalec mora čim hitreje oklestiti šestmetrsko deblo s tridesetimi količki, ki predstavljajo veje, količki pa so na vsakem svetovnem prvenstvu postavljeni drugače. Tekmovalec pri kleščenju ne sme zarezati v deblo ali pustiti štrclja, saj to predstavlja napako, ki mu prinese kazenske točke. Da, tudi zareze in štrclji se merijo v milimetrih. Najboljši čas? Od trinajst do štirinajst sekund. 

foto 5.JPG

 

Za popestritev in dodatno atraktivnost tekmovanja je predvsem na svetovnih prvenstvih navadno organizirana še ekipna tekma relay race oz. štafeta. Tekmovalci morajo v najkrajšem možnem času odrezati lesene kolute določenih dimenzij z navpičnih (kolut ne sme pasti na tla) in ležečih debel. Ta disciplina se ne upošteva pri skupnem seštevku točk.

logo.svg