Lesna goriva v Sloveniji ostajajo pomemben vir energije predvsem v gospodinjstvih. Na podeželju še vedno prevladujejo drva, v urbanih naseljih se vse bolj uveljavljajo lesni peleti, sekanci pa ostajajo pomemben energent predvsem v manjših pa tudi večjih sistemih daljinskega ogrevanja in sistemih sočasne proizvodnje elektrike in toplote.
Naraščanje proizvodnje
Proizvodnja lesnih sekancev je v zadnjih desetih letih naraščala, kar je vidno iz podatkov popisov sekalnikov v Sloveniji, ki ga po enotni in primerljivi metodologiji na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvajamo že od 2008 dalje. Rezultati kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število sekalnikov v Sloveniji potrojilo, proizvodnja sekancev pa se je povečala kar za petkrat. Lesni sekanci so tudi najcenejša oblika lesnih goriv na slovenskem trgu.
Popis sekalnikov 2018 zajema podjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lesnih sekancev. Podjetja lahko sekance nato prodajajo ali jih uporabljajo v energetske namene (lastno ogrevanje, toplarne, kogeneracije, proizvodnja pelet ...). V raziskavo niso bila zajeta največja industrijska podjetja, ki sekance proizvajajo za potrebe izdelave svojih končnih lesnih produktov. Večina proizvajalcev sekancev je vključena tudi v seznam ponudnikov gozdarskih storitev na portalu www.mojgozdar.si.
Potrojeno število sekalnikov
V našo analizo v letu 2018 smo zajeli 197 mobilnih sekalnikov ter 11 stacionarnih sekalnikov. Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki (zmogljivost do 30 nm3/h), ki pri nas predstavljajo 50 odstotkov vseh evidentiranih sekalnikov. S 25-odstotnim deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm3/h). Velikih sekalnikov s sposobnostjo proizvodnje več kot 100 nm3/h je po naših podatkih v Sloveniji 52, torej 25 odstotkov vseh evidentiranih sekalnikov.
Po podatkih iz preteklih raziskav, ki smo jih opravili na inštitutu, je bilo leta 2008 v Sloveniji 62 sekalnikov, leta 2011 že 122, v letu 2015 pa kar 186. Če upoštevamo, da je bilo v letu 2018 skupno 208 sekalnikov, potem se je število sekalnikov v zadnjih desetih letih več kot potrojilo.
Slika 1: Število sekalnikov po regijah v obdobju od 2008 do 2018
Največ sekancev v savinjski regiji
Pridobljeni podatki kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2017 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.200.000 nm3. Največ sekancev je bilo proizvedenih v savinjski regiji (530.000 nm3), tej je sledila gorenjska (458.000 nm3), jugovzhodna, pomurska, koroška, osrednjeslovenska ter primorsko-notranjska regija. Ostale regije so imele proizvodnjo manj kot 100.000 nm3 (slika 2).
Slika 2: Količine proizvedenih sekancev v nm3 v posameznih regijah v letu 2017
Evidentirani sekalniki kot vhodno surovino večinoma uporabljajo sečne ostanke in zeleni odrez (36 odstotkov), okrogel les slabše kakovosti (32 odstotkov), žagarske ostanke (28 odstotkov) ter odslužen les (4 odstotki). Raba zelenih sekancev v Sloveniji ni pogosta (vsebujejo veliko vode, listja, iglic - namenjeni za uporabo v velikih sistemih). Proizvajalci zelene sekance izvozijo v Avstrijo in Italijo.
Glede na podatke iz študije v letu 2015, ko je proizvodnja sekancev znašala približno 1.500.000 nm3, se je proizvodnja sekancev znatno povečala. Proizvodnja lesnih sekancev v letu 2007 je bila ocenjena na 460.000 nm3, v letu 2011 pa 1.000.000 nm3. Tako se je proizvodnja sekancev po naših podatkih v zadnjih desetih letih povečala za skoraj petkrat.
Cene lesnih sekancev
Cene različnih lesnih goriv na slovenskem trgu zbiramo na Gozdarskem inštitutu že osem let (podatki so javno dostopni na https://wcm.gozdis.si/cene-lesnih-goriv). Pri zbiranju cen smo zaradi različnih lastnosti lesnih goriv posebej pozorni na dimenzijo in vsebnost vode, cene pa prikazujemo z vključenim DDV in brez stroška transporta.
Aktualna cena najbolj prodajane oblike lesnih sekancev, to je velikosti delcev med 3,15 in 31,5 mm (P31) in vsebnostjo vode okoli 30 odstotkov (M30), je v začetku novembra 2018 znašala 90,85 €/t z vključenim DDV (oz. 26,72 €/MWh z DDV) . To je 17,2 odstotkov več kot ob zadnjem zbiranju cen (april 2018) in 19,5 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako visok porast cen v zadnjem obdobju smo zaznali tudi pri drveh in lesnih peletih ter briketih.
Slika 3 Gibanje cen lesnih sekancev v obdobju od 2011-2018
Nova certifikacijska shema BIOmasud
Za izboljšanje kakovosti lesnih sekancev na slovenskem trgu Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta BiomasudPlus (financiran iz programa Obzorje 2020 - https://biomasudplus.eu) uvaja novo certifikacijsko shemo kakovosti. Postopek certificiranja prvega podjetja je zaključen. Podjetje Biomasa d.o.o. se lahko pohvali s certifikatom Biomasud za sekance kakovostnega razreda A1. Podjetji Gajles d.o.o. in Energetika Šentrupert pa sta v fazi presoje in bosta certifikat verjetno pridobila do konca leta 2018.
Prispevek je bil objavljen decembrski izdaji revije Korenina.