Kako z gozdovi gospodari švedsko državno podjetje

Tekst in foto: Damjan Južnič

 

Cilj švedskega gozdarstva je maksimirati prirastek in posek drevja ter imeti čim večji dobiček na področju gozdarstva in lesarstva. Če je potrebno, se, kot boste lahko razbrali v nadaljevanju, tudi naravne procese prilagodi industriji. Ker je pomemben delež gospodarstva odvisen od teh dveh panog, tudi veliko vlagajo v gozdarstvo in lesarstvo.

 

    

 

V okviru projekta CONFOCO sem se junija udeležil ekskurzije na Švedskem, ki je potekala v okolici mesta Vindeln, provinca Västerbotten. V sklopu ekskurzije se je podrobneje predstavilo švedsko gozdarstvo in vse glavne inštitucije, ki delujejo na področju gozdarstva.

Sveaskog (www.sveaskog.se/en) je švedska različica SiDG, saj upravlja in gospodari z državnimi gozdovi na Švedskem. 69,4 % Švedske pokrivajo gozdovi, letno pa se poseka 85 milijonov m3 lesa. Skoraj vso sečnjo izvedejo s strojno sečnjo. V državni lasti je 14 odstotkov gozdov oziroma  4,1 milijona hektarjev (približno dve površini Slovenije).  Podjetje ima 800 zaposlenih. Enota Västerbotten zajema 720.000 hektarjev državnih gozdov, od tega je 605.000 hektarjev proizvodnih gozdov. Gozdovi na tem območju so bolj ali manj čisti enomerni sestoji smreke in rdečega bora. Na enoti Västerbotten opravlja delo 108 zaposlenih. Skupaj imajo 246 izvajalcev, les prodajajo 10 kupcem in na celotnem območju zagotavljajo  okoli  800 delovnih mest.

 

Do možnega poseka z računalnikom

Pri gospodarjenju z gozdom vsakih pet let uporabijo program, ki modelno izračuna možen posek. S tem optimizirajo količino poseka. Omejitve pri posekih so v glavnem površine za pašo severnih jelenov, varovane vrste in parki. Pri delu si pomagajo z dvema programoma.

Program Hevreka, za katerega so namenili 15 milijonov  evrov, se uporablja za planiranje in spremljanje proizvodnje. V programu so karte, na katerih je označeno, kje se izvaja sečnja, koliko lesa je posekanega na delovišču, koliko ga je na zalogi na kamionski cesti. Označeni so tudi vsi objekti, ki se bodo v prihodnosti sekali, ter razvojne faze gozdov. Pri planiranju poseka uporabljajo tudi infrardeče slike gozdov.

Program Prolog se na drugi strani uporablja za izvajanje sečnje. Vse podatke preko programa pošiljajo neposredno izvajalcu v stroj in obratno - vsi podatki izvajalca (količina poseka, zaloge,….) se pošiljajo nazaj v aplikacijo. Preko aplikacije pošiljajo tudi vsa navodila izvajalcem. Pred začetkom sečnje mora imeti vsako delovišče plan sečnje. Naredi se tudi popis območij, ki se jih prepusti naravi. Preden les ni prodan, se ga ne seka. Z aplikacijo tudi spremljajo realizacijo odvoza po kupcih.

 

Stoletje golosečnega sistema

Pri gospodarjenju z gozdovi uporabljajo golosečni sistem gojenja gozdov. Gozd posekajo v starosti od 70 do 100 let. Pri gospodarjenju uporabljajo tako imenovan »naravni cikel« razvojnih faz:

  1. Na novo posajen gozd: To je gozd v obdobju od 0 do 3 leta. Najprej se naredi priprava tal, če je potrebno se tudi tla preorje. Nato se posadi drevje. Stroški priprave tal so okoli 200 evrov/hektar, stroški sadnje pa 400-600  evrov/hektar. Načeloma posadijo 2000 kontejnerskih sadik/hektar. Vse je smreka in rdeči bor. Del dreves se tudi naravno zraste.
  2. Mladi gozd: od starosti 6-20 let. V tej fazi se izvaja ukrep čiščenja. Izvaja se negativna selekcija (odstrani se vsa šibka in poškodovana drevesa). Cilj je imeti okoli 2000 dreves/hektar.
  3. Srednje star gozd: To je gozd v starosti od 30-70 let. V njem se izvaja eno ali dve redčenji (negativna selekcija) do konca obdobja. Cilj v obdobju med 30-35 let je imeti okoli 1400 dreves/hektar. Na koncu obdobja je cilj imeti 700 dreves/hektar. Cena redčenja je od 10 do 30 evrov/m3, v povprečju pa  13-15 evrov/m3.
  4. Star gozd: Gozd v starosti od 70 do 100 let, pri katerem izvedejo končni posek drevja. Nato se celoten cikel ponovi. Cena končne sečnje je od 6 do 15 evrov/m3, v povprečju pa okoli 8 evrov/m3.

 

Uporaba negativne selekcije

Več kot sto let je golosečni sistem glavni sistem gojenja gozdov. Uporabljajo ga zaradi posebnih okoljskih razmer (predvsem slabša rodovitnosti oziroma kakovost tal) in prilagoditve na industrijo. Za začetek in pospešitev procesa pomlajevanja uporabljajo motnjo. Z motnjo (sečnjo na golo, v določenih primerih pa tudi plitvo oranje tal, požari) aktivirajo rodovitnost tal. Glavna omejitev pri rasti gozda so tla in ne svetloba, zato tudi pri redčenjih uporabljajo negativno selekcijo, ker želijo imeti v različnih razvojnih fazah gozdov točno določeno število dreves. V primeru prevelike gostote dreves začne primanjkovati hranil in posledično je  rast drevja slabša. Industrijsko golosečni sistem prinaša prednosti strojne sečnje, majhne stroške načrtovanja in sečnje ter velike količine enakih sortimentov. Pri načinu gospodarjenja ima zelo velik vpliv industrija (strojna sečnja ter prilagoditev vseh žag na droben les). Osnova je industrija in gozd prilagodijo industriji (youtube: Forestry the Swedish way).

Cilj podjetja Sveaskog je, da bodo 20 odstotkov površin prepustili naravnim procesom. Glede na ta namen gozdove delijo v tri skupine: ekoparki, strogo varovana območja in proizvodnji gozdovi. Po njihovi strategiji naj bi 5  odstotkov  površin predstavljali ekoparki, 10 odstotkov površin strogo varovana območja in 85 odstotkov površin proizvodnji gozdovi.

Podjetje Sveaskog ima znotraj programa Prolog narejeno aplikacijo Precisions Jakten. Aplikacija primerja količino, ki jo je izmeril stroj, v primerjavi s količino, prevzeto na žagi. Tako je organizirano neke vrste manjše tekmovanje med izvajalci.

Pri redčenju drevja izvajalec sam izbira drevje za posek. Sveaskog označi samo pomembnejša varovana območja (okoli vodotokov ter večja drevesa), za vse ostalo pa se odloči izvajalec. Pri sečnji tudi namerno poškodujejo določeno število dreves, ki se ga nato prepusti naravi. Določeno drevje odrežejo na višini 4 do 5 metrov in ga pustijo, kar naj bi prispevalo k ohranjanje žuželk in ptičev.

 

Bistvena je enakomerna dobava hlodovine

Naložen tovornjak s hlodovino smo sledili do žage Martinsons Trä (www.martinsonstra.com). Podjetje se ukvarja z razrezom lesa, sušenjem lesa, izdelavo lepljenih tramov vseh dimenzij, izdelavo mostov ter objektov (predvsem večjih objektov) iz lepljenega lesa. Velja za eno izmed najmodernejših žag v Evropi, skupaj pa predela več kot milijon m3 lesa.   Sveaskog se z žagami letno dogovarja glede cene in količine dobavljene hlodovine. Cilj jim je doseči čim višjo prodajno ceno, ob tem pa obdržati vse glavne kupce. Pri sodelovanju med žagami in Sveaskog je bistvena enakomerna dobava hlodovine.

Za določitev dobavljene količine skoraj vsi predelovalci uporabljajo sistem Biometria. Tovornjak fotografirajo iz več strani, v določenih primerih tovornjak tudi stehtajo. Podatki se nato pošljejo v center, kjer se predelajo. Količina dobavljenega lesa se uporablja tudi za izračun plačila izvajalcev sečnje in prevozov. Na vsakemu tovornjaku se ne določa kakovosti dobavljenega lesa, ampak se določa na  podlagi vzorca več dobav.

 

Cena ni edino merilo

Najnižja cena ni edino merilo pri izbiri izvajalca, ampak upoštevajo tudi kakovost dela. V primeru, da izvajalec ne izvaja dela po navodilih oziroma po željah, enostavno z njim prekinejo pogodbo. Za vsako delovišče posebej se dogovorijo glede cene sečnje.

 

Raziskovalno dejavnost neposredno financira tudi gozdarstvo

Inštituta  Skogforsk  je najbolj pomembna  organizacija pri raziskovanju v gozdarskem sektorju na Švedskem. Cilj je doseči vodilen trajnostni razvoj na področju gozdarstva. Na inštitutu je zaposlenih 122 ljudi. Polovico stroškov za njegovo delovanje prispeva država, polovica pa  gozdarstvo (pridobijo 0,06 € od vsakega posekanega m3 v gozdarstvu). So povezava med univerzo in industrijo. Več kot 80 odstotkov strank trdi, da ogromno pridobijo z znanjem, ki jim ga ponuja inštitut. Glavna področja raziskovanja so gospodarjenje z gozdovi, gozdarska dela, vzreja dreves in vrednostne verige. Po končani predstavitvi smo si ogledali drevesnico, kjer vzrejajo sadike za nadaljnjo sadnjo, in raziskovalni center, kjer preverjajo kaljivost in kvaliteto semena. Ogledali smo si tudi manjšo drevesnico in pripravo sadik. Vse sadike so kontejnerske sadike, cena sadike je 0,2 evra.

 

Kaj je CONFOCO?

Cilj projekta CONFOCO je primerjava sistemov gospodarjenja ter izmenjava znanja in izkušenj med švedskimi in slovenskimi gozdarji. Končni izdelek bo publikacija, v katerem bo predstavljeno slovensko in švedsko gozdarstvo ter njihova primerjava. Končni izdelek bo pripravljen konec leta 2019. SiDG je eden izmed partnerjev tega projekta, pri katerem sodelujejo tudi  ZGS, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

 

Z gnojenjem do trikratnega prirastka

V centru za raziskovanje organizacije SLU-Švedska univerza za kmetijstvo raziskujejo, zbirajo podatke, primerjajo in eksperimentirajo z gozdovi. Na lokaciji Falkaliden so nam predstavili gnojenje gozdov. Rast gozdov na Švedskem je močno odvisno od kakovosti tal in vsebnosti dušika. Na sami lokaciji so za dovod gnojila oziroma dušika uporabljali sistem cevi. Predstavili so nam gozd starosti okoli 30 let, ki je bila na eni površini gnojen, na drugi pa negnojen. Na gnojenem delu so uporabili okoli 2000 kg dušika/hektar. Gnojili so vsako leto s 55 do 70 kilogrami gnojila. Prirastek se je povečal za trikrat. Lesna zaloga na gnojenem delu je bila 500 m3, na negnojenem delu pa 150 m3.  

Ugotovili so, da lahko z gnojenjem cikel razvoja gozdov zmanjšajo iz 70 do 100 let na zgolj 50 let. Gnojilo vpliva na rast od 5 do 10 let, nato rast pade na enako raven kot pred gnojenjem. Na vprašane, ali gnojilo preide tudi v podtalnico in vodotoke, odgovarjajo, da rastline takoj porabijo ves dušik, ker ga v naravnih tleh močno primanjkuje. Večinoma gnojijo z letali, trenutna dovoljena uporaba v proizvodnih gozdovih pa je 400 kilogramov/hektar v celotnem ciklu razvoja gozda.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Prispevki iz minulih številk: