Katalog informacij javnega značaja

Naziv organa: Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG d.o.o.)

Odgovorni uradni osebi organa:

mag. Marko Matjašič, glavni direktor in
dr. Aleš Kadunc, direktor

Datum prve objave: julij 2018

Dostopnost kataloga: www.sidg.si

Druge oblike kataloga: Katalog je dostopen le v elektronski verziji na zgoraj navedenem naslovu.

Naslov: Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje

Telefon: 031 338 787 (glavna pisarna), 040 372 151 (tajništvo)

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontaktna oseba za dostop do informacij javnega značaja je:

Suzana Rankov, vodja službe
Telefon: 041 540 064.

Če bi želeli priti k nam na razgovor, vam svetujemo, da nas prej pokličete in dogovorili se bomo za termin.

Uradne ure: Vsak prvi torek v mesecu, od 11. do 13. ure.

I. Osnovni podatki o katalogu

Katalog informacij javnega značaja je nastal na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).

Na razpolago je v elektronski obliki in nudi bralcu poleg same vsebine tudi povezave na spletne strani in na dokumente, ki se nahajajo na drugih spletnih naslovih.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22) nalaga državnim organom, organom lokalnih skupnosti, javnim agencijam, javnim skladom in drugim osebam javnega prava, nosilcem javnim pooblastil in izvajalcem javnih služb vrsto obveznosti s področja dostopa do informacij javnega značaja.

Kaj je informacija javnega značaja?

Definicija informacije javnega značaja je določena v 4. členu ZDIJZ, ki določa, da je to informacija, ki izvira iz delovnega področja družbe SiDG d.o.o., nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je družba SiDG d.o.o. izdelala sama, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobila od drugih oseb.

II. Predstavitev družbe in splošni podatki

Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o,

Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., je bila ustanovljena leta 2016 kot družba z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, za katero veljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah.

Osnovni kapital znaša 22.440.000,00 EUR.

Osnovni kapital družbe predstavlja osnovni vložek Republike Slovenije kot edinega ustanovitelja družbe.

Z družbo upravlja ustanovitelj neposredno in preko organov družbe, ki so: skupščina, nadzorni svet, poslovodstvo in strokovni svet.

Družba SiDG ima dva direktorja, ki vodita posle družbe in jo zastopata.

Glavno področje delovanja družbe je gospodarjenje z državnimi gozdovi, v okviru katerega opravlja naloge razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov. Družba v okviru razpolaganja v imenu in za račun Republike Slovenije pridobiva in odtujuje zemljiške parcele ali njihove solastne dele na podlagi Pogodbe o razpolaganju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in pridobivanju gozdov, št. 2330-16-000114 z dne 30.06.2016 ter njenih sprememb in dopolnitev. Družba SiDG d.o.o. opravlja naloge upravljanja z državnimi gozdovi v svojem imenu in za svoj račun, za katere je z Republiko Slovenijo sklenila Pogodbo o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije, št. 2330-16-000113 z dne 29.06.2016, s spremembami in dopolnitvami.

Skupina SiDG d.o.o.

Kapitalski vložek v družbo SiDG d.o.o. predstavlja tudi lastniški delež države v družbi Snežnik, d.d., ki je ob ustanovitvi družbe predstavljal cca 70 % lastniškega deleža. Družba SiDG d.o.o. je danes 100 % lastnica družbe Snežnik, d.d. in posledično hčerinskega podjetja Snežnik Sinpo, d.o.o. Hčerinsko podjetje Snežnik, d.d. se ukvarja predvsem z lesno predelavo, družba Sinpo, d.o.o. pa ima status invalidskega podjetja in opravlja predvsem storitve za družbo Snežnik, d.d.. Dejavnost gozdarstva, ki je bila na družbi Snežnik, d.d., je družba SiDG d.o.o. odkupila in ga razvija znotraj svojih dejavnosti. Preko hčerinskega podjetja družba SiDG d.o.o. povečuje dodano vrednost lesa iz državnih gozdov ter nadaljuje tradicijo lesne predelave.

Zgodba SiDG d.o.o.

Gozdarstvo je v Sloveniji skozi svojo zgodovino doživelo več reorganizacij. Poleg sprememb sistema gospodarjenja z gozdovi se je spreminjala tudi lastniška struktura gozdov. Danes imamo približno 20 % gozdov v lasti Republike Slovenije, preostali gozdovi so pa v zasebni lasti in lasti lokalnih skupnosti. Skupaj s preoblikovanjem načina gospodarjenja z gozdovi se je spreminjal tudi način gospodarjenja z gozdovi v državni lasti. Pretekla ureditev gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije je obsegala gospodarjenje preko koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Večji del koncesij za izkoriščanje državnih gozdov se je iztekel s 30.06.2016, zato je bilo potrebno poiskati ustrezen model za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Nadaljevanje koncesijskega modela za gospodarjenje z državnimi gozdovi je bilo povezano s preveč tveganji, ki so se kazali v slabi konkurenčni prednosti domačih potencialnih ponudnikov ter prešibkem vplivu države na prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Glede na izkušnje iz koncesijske ureditve se je pri novem modelu gospodarjenja z državnimi gozdovi poskušalo izboljšati sistem. Izboljšave so šle predvsem v smer večjega vpliva na samo prodajo gozdnih lesnih sortimentov ter iskanja dolgoročnega donosa iz gospodarjenja z državnimi gozdovi. Donos iz državnih gozdov se ne išče v kratkoročnih donosih, temveč se preko vseh pozitivnih vplivov iz gospodarjenja z državnimi gozdovi optimizira donos na dolgi rok. Eden od največjih vplivov je povečevanje dodane vrednosti lesa iz državnih gozdov oziroma pospeševanje domače lesne industrije, kjer imajo državni gozdovi zaradi svojega obsega in stalnosti dobav gozdnih lesnih sortimentov pomemben potencial. Republika Slovenija je za spremembo modela gospodarjenja z državnimi gozdovi sprejela Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, na podlagi katerega je ustanovila družbo SiDG d.o.o.

Družba je v 100 % lasti Republike Slovenije in je bila v poslovni register Slovenije vpisana dne 17.03.2016, dne 01.07.2016 pa je pričela opravljati dejavnost. Osnovni kapital družbe je sestavljen iz denarnega (20 mio EUR) in stvarnega vložka, ki ga predstavlja kapitalska naložba države v družbi Snežnik, d.d. Družba je v letu 2017 lastniški delež v podjetju Snežnik d.d. povečala in postala 100 % lastnica tega podjetja.

III. Informacije

1. Informacije javnega značaja, s katerimi razpolaga SiDG d.o.o.

Opis informacij

Pri vsaki točki uporabnik izve, ali je informacija dostopna na spletnih straneh ali pri kontaktni osebi za dostop do informacij javnega značaja.

Oznaki sta sledeči:

dostopno na spletnih straneh,
dostopno pri kontaktni osebi.

Pomen oznak

dostopno na spletnih straneh = informacije, ki so objavljene tudi na spletni strani SiDG d.o.o. ali so dostopne preko spletne strani SiDG d.o.o.,
dostopno pri kontaktni osebi = informacije, ki so na voljo pri kontaktni osebi na sedežu SiDG d.o.o.

Na spletišču Registra predpisov RS (za ogled posameznega dokumenta kliknite številko ob njem navedenega Uradnega lista oziroma CELEX-a) in Uradnega lista RS najdete vse informacije, povezane z zakonodajo na področju informacij javnega značaja v SiDG d.o.o.

Državni predpisi:

Dostopni prek povezave: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije

Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS, Uradni list RS št. 9/16),
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09– uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17)
Zakon o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99– ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 –ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 –ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 –ZGGLRS in 77/16),
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15– ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US),
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06– uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07– uradno prečiščeno besedilo),
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Uradni list RS, št. 42/07– uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit),
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08– ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US, 43/12 – odl. US in 10/17 – ZPP-E),
Zakon o arbitraži (ZArbit, Uradni list št. 45/08),
Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, Uradni list RS, št. 19/14 in 55/17),
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11),
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL, Uradni list RS št. 44/97, 59/01, 110/02 - ZGO-1),
Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ, Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO in 9/16 – ZGGLRS),
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg),
Zakon o ohranjanju narave (ZON, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18),
Obligacijski zakonik (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631),
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),
Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18),
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1,Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg),
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18),
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17),
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18),
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 – popr., 45/04 – ZdZPKG in 77/11),
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17 in 11/18 – ZIZ-L),
Stvarno pravni zakonik (SPZ, Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13),
Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 16/05, 37/06, 43/06-ZKolP, 19/08, 99/08, 30/09, 46/10 in 44/15),
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS; št. 89/99, 39/05 in 43/11-ZVZD-1),
Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanje z državnimi gozdovi, št. 34000-10/2016/4 (sprejeto: 17.11.2016),
Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/17),
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16),
Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18),
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14 in 21/16),
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13in 39/15),
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16),
Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09),
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13),
Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16),
Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/09),
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08 in 91/10),
Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16),
Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/09),
Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08 in 91/10).

Predpisi EU:

Dostopni prek povezave: EUR-Lex

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119/1),

Javna naročila

dostopno na spletnih straneh SiDG d.o.o. za tekoče leto,
dostopno na portalu za javno naročanje

Sporočila za javnost in medije

dostopno na spletnih straneh SiDG d.o.o.

Zakoni in predpisi s področja izvajanja delovanja javnih pooblastil

dostopno tudi na spletnih straneh Registra predpisov RS in Uradnega lista RS

Revidirana letna poslovna poročila

dostopno na spletnih straneh
dostopno pri kontaktni osebi

Seznam vrst upravnih postopkov

Upravni postopki, ki jih vodi SiDG d.o.o.:

Postopek na podlagi pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Urad pooblaščenke za dostop do IJZ je dostopen prek povezave:

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/

IV. Način dostopa do IJZ

1. Kako zahtevati informacijo javnega značaja

Za posredovanje informacij javnega značaja v SiDG d.o.o. je odgovorna kontaktna oseba,

Vse zahteve po informacijah javnega značaja, ki jih poseduje SiDG d.o.o., lahko naslovite na kontaktno osebo za:

posredovanje informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga SiDG d.o.o. in so opredeljene v tem katalogu;
posredovanje informacij javnega značaja na splet;
izdelavo kataloga informacij javnega značaja;
koordinacijo nad pripravo odgovora;
vodenje postopka pri vlogah, ki so posredovane ustno.

Prosilci lahko zahtevate dostop do informacij javnega značaja z ustno ali pisno zahtevo.

Pri zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, ki so posredovane pisno, postopke po ZUP vodi:

Šeherezada Delić, direktorica sektorja za splošne zadeve

Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od SiDG d.o.o. informacijo javnega značaja:

na vpogled,
njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.

USTNA ZAHTEVA:

Kontaktna oseba vam je dolžna omogočiti dostop do informacije javnega značaja tudi v primeru ustne zahteve, razen, če gre za podatke/izjeme iz 6. člena ZDIJZ.

Če zahtevate, da se vam informacija da na vpogled, vam je SiDG d.o.o. dolžna omogočiti vpogled tako, da imate dovolj časa, da se seznanite z njeno vsebino.

Ustnih zahtev za posredovanje informacij javnega značaja ni potrebno voditi v posebni evidenci.

Poudariti moramo, da imate do pravnega varstva pravico le v primeru, ko zahtevo na uradno osebo podate pisno.

Vprašanja lahko pošljete tudi po elektronski pošti e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Navedite, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, navedite svoje ime in priimek, kontaktni e-naslov za posredovanje odgovora ter napišite svoje sporočilo.

Elektronska pošta šteje za ustno zahtevo, razen če imate urejen elektronski podpis v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) in Uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje.

PISNA ZAHTEVA

Vse vložene zahteve se vodijo posebni evidenci.

Obvezna vsebina zahteve:

Zahteva mora vsebovati navedbo organa, tj. naslovnika dopisa, osebno ime, firmo oziroma ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oz. njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

V zahtevi morate opredeliti:

konkretno informacijo, s katero se želite seznaniti,
na kakšen način se želite seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Dopolnitev zahteve:

Če je zahteva nepopolna in je ni mogoče obravnavati, se prosilca pozove, da jo v roku 5 dni dopolni. Za pomoč pri dopolnitvi zahtevka se lahko obrnete na uradno osebo.

Če prosilec zahteve ne dopolni v roku petih dni, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ni popolna, se zahtevo s sklepom zavrže.

Zavrženje zahteve:

Družba SiDG d.o.o. s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji:

v kolikor vloga ne vsebuje obvezne vsebine ali pa
ni dopolnjena v roku, ki je določen.

Odločba:

Če SiDG d.o.o. pisni zahtevi ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem naredi uradni zaznamek.

Če SiDG d.o.o. pisno zahtevo delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

Če je izdana zavrnilna odločba, mora le-ta poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

Molk organa:

Če SiDG d.o.o. ne odloči v roku 20 delovnih dni o zahtevi prosilca oziroma mu ne omogoči dostopa do informacije in če ne izda ter vroči odločbe o zavrnitvi, se šteje, da je zahtevo zavrnila.

Rok za odločitev:

Družba SiDG d.o.o. vam je dolžna na zahtevo odgovoriti v največ 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve.

Odstop zahteve:

Če SiDG d.o.o. ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca.

Stroški posredovanja informacij javnega značaja:

Za pridobitev informacij javnega značaja (posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa) v SiDG d.o.o. so prosilci dolžni poravnati materialne stroške v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovi uporabi informacij javnega značaja in stroškovnikom iz 17. člena te Uredbe. Stroški se plačajo po prejemu zahtevanih informacij.

Stroški se ne zaračunajo:

za vpogled v dokumente,
za telefonsko posredovanje informacij,
za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za pretvorbo informacij iz fizične v elektronsko obliko,
za posredovanje informacij po telefaksu, ki skupaj ne presegajo 5 strani.

Splošne informacije o SiDG d.o.o., primerne za ponovno uporabo, so že objavljene na spletni strani.

2. Opis delnega dostopa

Namen zakona o dostopu do informacij javnega značaja je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov v državi ter omogočiti posameznikom in pravnim osebam, da pridobijo informacije javnega značaja.

V kolikor ne gre za katero izmed izjem, ki so naštete v 6. členu ZDIJZ, so te informacije fizičnim in pravnim osebam prosto dostopne.

Vendar pa je v primerih, ko dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, predvideno, da jih pooblaščena oseba izloči iz dokumenta, v kolikor je to mogoče, in tako prosilca seznani z vsebino preostalega dela dokumenta.

Delni dostop opisuje 7. člen ZDIJZ - če je informacijo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi ogrozilo njegovo zaupnost. Če bi bilo izločeno informacijo kljub temu mogoče razbrati iz besedila in drugih informacij v dokumentov, pa se šteje, da takšne informacije ni mogoče izločiti.

Izjeme od informacij javnega značaja, ki jih v 6. členu navaja ZDIJZ, so:

podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov,
podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
podatek, ki se nahaja v javnem arhivskem gradivu, ki je skladno z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljen kot zaupen;
podatek, katerega kršitev bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;
podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;
podatek o naravni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne vrednote;
podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.