Koliko gozdov je v Sloveniji in kolikšen je delež državnih gozdov?

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije naša država sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, saj 1.184.526 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine Slovenije (gozdnatost je 58,4 %). Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Delež državnih gozdov, s katerimi gospodari družba SIDG, predstavlja cca 20 % vseh gozdov Slovenije oziroma skoraj 12 % celotne površine naše domovine. Gre za 234.986 hektarjev državnih gozdov.

 

 

Na katerih območjih Slovenije je največ državnih gozdov?

Največ državnih gozdov se nahaja na območju Kočevske. Na spodnjem zemljevid so območja državnih gozdov v gospodarjenju SiDG označena z zeleno barvo:

 

 

Kakšna je struktura dreves v državnih gozdovih?

Povprečna lesna zaloga v državnih gozdovih znaša 321 m3/ha, delež iglavcev je 48%, listavcev pa 52%.

Zastopanost drevesnih vrst je razvidna iz spodnjega grafa:

 

 

 

Zakaj je Republika Slovenija leta 2016 ustanovila SiDG?

Ključna naloga SiDG je, da dobro gospodari z državnimi gozdovi. Z državnimi gozdovi, ki predstavljajo približno 20% vseh gozdov v Sloveniji, moramo gospodariti trajnostno, sonaravno in večnamensko in pri tem dosegati čim višji donos ter kakovost GLS. 

SiDG, ki je v 100% lasti Republike Slovenije, je bil ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS). V poslovni register Slovenije je bil vpisan 17.3.2016, dejavnost, za katero je bila ustanovljen, pa je začel opravljati 1.7.2016.

Naša primarna dejavnost je gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni upravljanje in razpolaganje z gozdnimi površinami. Izvajamo tudi gojitvena in varstvena dela, vzdrževalna in gradbena dela na gozdni infrastrukturi ter številne druge aktivnosti, ki zagotavljajo krepitev socialnih in ekoloških funkcij gozdov.

SiDG ima glede na ZGGLRS tudi nekatera javna pooblastila, na podlagi katerih prispeva k povečanju obsega gozdov v lasti Republike Slovenije in ureditvi lastniških razmerij z ostalimi deležniki, ki imajo kakršen koli interes za pridobitev pravic ali izvajanje del v gozdovih, ki so v lasti države.

 

 

Kakšne so razlike med prejšnjim sistemom koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti RS in sedanjim upravljanjem z gozdovi po ustanovitvi družbe SiDG?  

Pred SiDG (do 30. 6. 2016):

  • Z državnimi gozdovi je od 1993 gospodaril javni zavod Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
  • Upravljanje gozdov je temeljilo na koncesiji za izkoriščanje državnih gozdov, ki so bile podeljene brez javnega razpisa z zakonom (od leta 1996 za obdobje 20 let)
  • Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je bila v pristojnosti koncesionarjev

Po ustanovitvi SiDG:

  • Področje gospodarjenja z državnimi gozdovi je bila na podlagi ZGGLRS (sprejet februarja 2016) prenesena na državno podjetje – Slovenski državni gozdovi
  • Izvajalce vseh del v državnih gozdovih SiDG izbere v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje (javni razpis)
  • Prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov je v pristojnosti SiDG.

 

 

Kakšen donos za državo kot lastnico dosega SiDG v primerjavi s prejšnjim koncesijskim sistemom?

Neto donos za lastnika – državo Republiko Slovenijo (podatki iz leta 2017)

Neto donos za državo (razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja in gradnje cesti in vlak) je v letu 2017 znašal več kot 35,7 mio EUR oz. 31,3 EUR/m3 . V primerjavi s preteklim koncesionarskim sistemom se je neto donos za državo več kot podvojil, saj je pred tem donos znašal približno 11 EUR/m3. Povprečno cena prodanega lesa je bila v letu 2017  7 EUR/m3 višja kot v prejšnji ureditvi s koncesninami.

Takšen donos je rezultat na eni strani dosežene višje cene za prodani les,  na drugi pa nižjih stroškov za  sečnjo, spravilo, gojenje in gradnjo cest.

 

Leto Količina poseka (m3) Vrednost lesa (EUR/m3) Strošek poseka in spravila, gojenja, gradnja cest, vlak (EUR/m3) Neto donos (EUR/m3)

Koncesnine 2009-2016

1.157.800 43,6 33,0 10,6
Koncesnine 2016
(1. polletje)
828.500 42,5 31,3 11,2
Donos SiDG 2016
(2. polletje)
530.422 47,6 20,5 27,1
Donos SiDG 2017 1.141.204 50,0 18,7 31,3
         

 

 

Katere so ključne dejavnosti SiDG?

Družba SiDG je bila na podlagi ZGGLRS ustanovljena z namenom upravljanja in razpolaganja z državnimi gozdovi ter za pridobivanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V okviru tega izvaja naslednje dejavnosti:

  • GOZDARSTVO:
    • Zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih in načrtovanih del v državnih gozdovih,
    • sečnja in spravilo lesa iz državnih gozdov,
    • gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest),
    • gojitvena in varstvena dela ter druga del za zagotavljanje vseh funkcij gozdov,
    • Certificiranje
      • certifikat FSC,
      • certifikat PEFC
    • Sodelovanje v EUSTAFOR,
  • PRODAJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN LOGISTIKA:
    • prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
    • organizacija prevozov gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov,
  • GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI TER PRIDOBIVANJE GOZDOV:
    • izvajanje prometa z gozdovi (nakup, prodaja, menjava, razdružitve) in neodplačnih prenosov lastništva gozdov,
    • ustanovitev služnosti, pravic stvarnega bremena in stavbnih pravic na državnih gozdovih,
    • izdaja soglasij za oddajanje državnih gozdov oziroma objektov v njem v najem (npr. za namene prireditev),
  • LESARSTVO:
    • Primarna predelava lesa - hčerinska družba Snežnik, d.d., Kočevska Reka,
    • Prispevanje k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig prek vzpostavitve centrov za zbiranje in predelavo lesa,
  • DRUGE DEJAVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE RAZVOJA VSEH FUNKCIJ GOZDOV.

 

 

Koliko znaša letni posek SiDG?

Povprečna možna letna količina bruto poseka lesa znaša cca 1.500.000 m3/letno.

V poslovnem  načrtu za leto 2018 je predvideno, da bo SiDG posekal in prodal 1,2 milijona m3  gozdnih lesnih sortimentov. Zaradi posledic naravnih ujm in poškodb gozdov zaradi lubadarja bo načrtovani posek presežen.

 

 

Ali lahko letni posek povečate glede na veliko povpraševanje po lesu iz državnih gozdov? 

Višina in struktura predvidenega poseka temeljita na odkazilu redne sečnje ter predvidevanju sanitarne sečnje.

SiDG kot predstavnik lastnika državnih gozdov (Republike Slovenije) izvaja sečnjo na podlagi odločb, ki jih lastnikom gozdov izda Zavod za gozdove Slovenije.

 

 

Kateri so cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi?

  • Ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
  • Prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.
  • Dolgoročno povečevati površino državnih gozdov.
  • Prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.
  • Prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij.
  • Na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
  • Izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

 

 

Kateri so strateški cilji poslovanja SiDG?

Strateški načrt poslovanja družbe za obdobje 2017 – 2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017 – 2021, je sprejela Vlada Republike Slovenije (v vlogi skupščine SiDG) na svoji 146. redni seji, 31. 8. 2018.

Ukrepi, ki jih družba načrtuje z namenom zagotavljanja zastavljenih strateških ciljev poslovanja družbe, so povzeti v spodnji preglednici:

PODROČJA
STRATEGIJE
POVZETEK UKREPOV PRIČETEK IZVAJANJA DOBA IZVAJANJA
1. Prevzem 100% lastništva podjetja Snežnik d.d.
  • Prevzeli bomo 100% lastniški delež družbe Snežnik d.d., gozdarski del Snežnika pa nato pripojili k SiDG.
  • Prizadevali si bomo za pozitivno poslovanje lesarskega dela ter polno izkoriščenost posodobljenih kapacitet.
2017 Do 1.1.2018
2. Dobičkonosno in trajnostno gospodajenje z državnimi gozdovi
  • Oblikovali bomo lasten trg storitev del v gozdovih, ki bo omogočal delo usposobljenim izvajalcem, ki spoštujejo delovnopravno zakonodajo, dela izvajajo kvalitetno po merilih stroke in so vredni zaupanja, ob spodbujanju konkurence med njimi.
  • Razvijali bomo lastne ekipe za sečnjo s ciljem, da je lastna cena teh storitev primerljiva s tisto na trgu.
  • Prevzeli bomo celotno logistiko z lastnimi in najetimi prevozi.
  • Vzpostavili bomo vsaj 4 centre za zbiranje in predelavo, ki bodo namenjeni predelavi manj vrednega lesa v energente, skladiščenju in sortiranju hlodovine iz naslova sanacije poškodovanih gozdov ter v primeru zaseženih in odvzetih gozdnih lesnih sortimentov.
  • Za logistične potrebe družbe bomo imeli največ 20% proizvodnje imeli lastna transportna sredstvi, za preostanek pa bomo v celoti izvajali logistične storitve s podizvajalci.
2017 Celotno obdobje strategije
3. Povečanje gozdnih površin v lasti RS
  • V SiDG si bomo prizadevali za vzpostavitev optimalnega upravljanja gozdov v lasti Republike Slovenije preko učinkovitega modela upravljanja, kot tudi s povečanjem gozdnih površin v lasti Republike Slovenije.
2017 Celotno obdobje strategije
4. Digitalizacija poslovanja
  • Poslovanje bo v celoti brezpapirno ter temeljilo na najsodobnejši tehnologiji in dobrih praksah iz tujine, ki jih bomo prilagodili lokalnim specifikam.
  • S partnerji si bomo elektronsko izmenjevali podatke in bili pri izvajanju procesov učinkoviti in uspešni.
2017 Celotno obdobje strategije
5. Iskanje rešitev za les slabše kvalitete
  • Les slabše kvalitete predstavlja pomemben del posekanega lesa, za katerega je potrebno iskati rešitve ustvarjanja čim višje dodane vrednosti.
  • Zasledovati je potrebno cilj, da se čim več lesa predela v Sloveniji ter da se skrajšujejo transportne razdalje.
  • V SiDG lahko predelavo vršimo v lastnih kapacitetah, primarno pa se bodo rešitve za predelavo lesa slabše kvalitete iskale v obliki spodbujanja razvoja rešitev zasebnega sektorja.
  • Pripravili smo Pregled potencialnih polizdelkov predelave z nekaj predlogi tovrstnih izdelkov, ki se bodo sproti osveževali in potencialno razvijali v okviru podjetja Snežnik ali v okviru javno-zasebnega partnerstva.
2018 Letno
6. Vzpodbujanje raziskav in razvoja
  • Aktivno bomo spodbujali obdelavo lesa do čim višje ravni znotraj Slovenije.
  • Majhna/novo nastala zagonska podjetja so boljši vir inovativnih produktov kot so veliki sistemi.
  • V SiDG bomo pomagali investitorjem, ki kažejo interes za investicije v panogo (npr. iskanje primernih lokacij) ter jim omogočali surovino.
  • Dobri odnosi in partnerstvo z zasebnim sektorjem bistveno pripomorejo k razvoju gozdno-lesne dejavnosti.
2018 Letno
7. Razvoj ostalih dejavnosti
  • V SiDG bomo razvijali tudi ostale dejavnosti, ki so potrebne za učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. Na tem področju bomo sodelovali z Zavodom za gozdove Slovenije in drugimi (tudi zasebnimi) deležniki.
  • Tak razvoj ostalih dejavnosti gozda ima lahko bistven pozitiven vpliv na zunanje deležnike in posamezne panoge (predvsem je tu pomemben turizem).
2020 Letno
       

 

 

 

Kateri so ključni strateški cilji SiDG do leta 2021?

Temeljni strateški cilji za petletno obdobje strateškega načrta do leta 2021 izhajajo iz spodnje preglednice:

KAZALCI CILJI DO LETA 2021 PODROČJE
Količina posekanega lesa Vsaj 1.500.000 m3/leto bruto poseka Gozdarstvo
Delež lastne proizvodnje Najmanj 15%, največ 20% Gozdarstvo
Povečanje lastništva gozdov Več kot 7.000 ha Gozdarstvo
Postavitev centrov za zbiranje in predelavo Najmanj 4 delujoči centri Primarna predelava
Polni izkoristek žage na lokaciji Snežnik

80.000 m3 v dveh izmenah s posodobljeno žago

Primarna predelava
Spodbujanje novih inovativnih lesnih izdelkov/polizdelkov v zasebnih ali lastnih kapacitetah

5 dokončanih projektov

Primarna predelava
Izgradnja sodobnega informacijskega sistema

Zaključen projekt do konca 2019

Splošne službe
Donosnost poslovanja EBITDA marža nad 20% Družba SiDG
     

 

 

Kako je organiziran SiDG?

SiDG ima v lasti 100 % delež družbe Snežnik, katere osnovna dejavnost je lesna predelava. Snežnik Sinpo je hčerinsko podjetje v 100 % lasti družbe Snežnik. Ustanovljeno je bilo za zaposlitev delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Osnovna dejavnost tudi te družbe je lesna predelava.

Organizacijska struktura SiDG je členjena po temeljnih dejavnostih družbe, v okviru katerih ključna področja predstavljajo služba za gozdarstvo, služba prodaje in logistike ter služba za lesarstvo. Spremljajoča, podporna delovna področja so organizirana v okviru službe za finance, računovodstvo in kontroling oziroma splošnih služb. V okviru slednje je vzpostavljen tudi oddelek za upravljanje nepremičnin in kartografija.

Vrh organizacijske strukture predstavlja poslovodstvo, v okviru katerega se izvaja še korporativno komuniciranje. Notranja revizija je v okviru organizacije neposredno podrejena poslovodstvu, vendar njen status urejajo standardi revidiranja.

Organigram SiDG:

 

Za izvajanje operativnih nalog s področja gozdarstva je družba organizirana teritorialno, tako da pokriva območje celotne Slovenije.

Služba za gozdarstvo tako deluje v okviru 4 poslovnih enot (PE):

  • Poslovna enota Kočevje,
  • Poslovna enota Ljubljana (lokacija Trzin),
  • Poslovna enota Maribor (lokacija Limbuš) in
  • Poslovna enota Postojna,

ki se nadalje delijo na operativne enote (OE) glede na razporejenost in velikost kompleksov gozdov, s katerimi družba gospodari.

 

Poslovne enote SiDG:

 

 

Operativne enote v okviru PE SiDG:

 

 

 

Koliko ljudi zaposluje SiDG in kakšna je struktura zaposlenih?

Konec decembra 2017  je bilo v SiDG zaposlenih 168 delavcev, od tega 5 za določen čas. Izobrazbena struktura zaposlenih je precej visoka, saj ima skoraj 76% zaposlenih  stopnjo izobrazbe, ki je višja od pete stopnje (srednja šola).

V začetku leta 2018 je SiDG v skladu s cilji poslovanja od Snežnika d.d. prevzel dejavnost gozdne proizvodnje (sekači, traktoristi, vozniki gozdarskih kamionov), ki je štela 34 zaposlenih. Največje število zaposlenih je razporejenih v okviru Službe za gozdarstvo, kjer je struktura zaposlenih (po podatkih na dan 24. 5. 2018) sledeča:

 

Delovna mesta - služba za gozdarstvo Število zaposlenih
ADMINISTRATIVNA DELA V PE ALI OE 3
ADMINISTRATOR 2
CERTIFICIRANJE, EUSTAFOR 1
DELOVODJA OPERATIVNE ENOTE 27
GOZDAR SEKAČ 16
GOZDAR TRAKTORIST 9
ODDAJNIK GLS 73
POMOČNIK VODJE PE ZA LOGISTIKO 5
POSLOVNI SEKRETAR 1
POSLOVNI SEKRETAR PE 6
STROKOVNA DELA GOZDNEGA GRADBENIŠTVA 2
VARSTVO PRI DELU IN ZAVAROVANJE 1
VODJA ODDELKA UREJANJA GOZDOV 1
VODJA ODDELKA ZA GOZDNO GRADBENIŠTVO 1
VODJA POSLOVNE ENOTE 4
VODJA REVIRJA 2
VODJA SLUŽBE ZA GOZDARSTVO 1
VOZNIK GOZDARSKEGA KAMIONA 4
Skupna vsota 159
   

 

V juniju je bilo na SiDG 214 zaposlenih. Načrtujemo, da bo do konca leta 2018 v družbi zaposlenih 255 oseb.

 

 

Kakšnih načinov prodaje se poslužuje SiDG in na kakšni pravni osnovi?

Pravna podlaga za prodajo gozdnih lesnih sortimentov so Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki jih sprejme Vlada RS kot skupščina družbe. Aktualna Pravila so javno dostopna na naši spletni strani, prek povezave: http://www.sidg.si/index.php/o-sidg/pomembnejse-pravne-podlage.

Pravila določajo sledeče načine prodaje gozdnih lesnih sortimentov (GLS):

  • prodaja GLS na javnih dražbah,
  • prodaja GLS z javnim zbiranjem ponudb,
  • prodaja lesa na panju,
  • direktna prodaja GLS,

prodaja GLS z javnim razpisom za sklepanje dolgoročnih pogodb.

 

 

Komu SiDG prodaja gozdne lesne sortimente?

Večina prodanih GLS se je predelala in uporabila v lesni industriji v Sloveniji in tujini. Naši kupci so žage, industrija lesnih plošč, celulozna in papirna industrija in drugi večji ali manjši predelovalci lesa.

Poleg večjega donosa za državo kot lastnika gozdov je ključna prednost ustanovitve SiDG prav pridobitev možnosti vpliva na prodajo GLS lesnim predelovalcem namesto preprodajalcem. V začetku leta 2018 smo namreč prvič podpisali dolgoročne prodajne  pogodbe, s katerimi smo lesnim predelovalcem (!) za tri leta zagotovili stabilno dobavo surovine. To je tudi eden od ključnih ukrepov, s katerim je SiDG podprla razvoj gozdno-lesnih verig ter ustvarjanje dodane vrednosti iz lesa v Sloveniji.

 

 

Ali lahko od SiDG gozdne lesne sortimente odkupujejo tudi fizične osebe in pod kakšnimi pogoji?

Fizične osebe lahko odkupujejo drva v količinah od 9 m3 do 30 m3 letno na posameznega kupca. Gre za enega od načinov prodaje, ki jih Pravila družbe SiDG o načinu in merilih za prodajo GLS opredeljujejo kot »Direktna prodaja«. Namenjena je prodaji manjših količin lesa za kurjavo fizičnim osebam. Cena GLS se formira enotno za posamezno gozdnogospodarsko območje (GGO) in vključuje stroške dobave znotraj GGO na naslov kupca.

 

 

Zakaj so pomembne dolgoročne prodajne pogodbe in koliko lesa bo SiDG prodal preko dolgoročnih pogodb v letu 2018?

Družba SiDG bo s sklenitvijo dolgoročnih pogodb pomembno prispevala k hitrejšemu razvoju domače lesno-predelovalne industrije in gozdno-lesnih verig. Predvideno je, da bo družba 70% lesa prodala po dolgoročnih pogodbah. Za kupce je pomembno, da imajo preko dolgoročnih pogodb zagotovljeno  konstantno in zanesljivo dobavo lesa.

 

 

Kakšni so najbolj pomembni kriteriji za pridobitev gozdnih lesnih sortimentov po dolgoročnih pogodbah?

V družbi smo v razpisu za sklenitev dolgoročnih prodajnih pogodb (december 2017) določili kriterije, ki so bili postavljeni na podlagi Pravil o načinu in merilih za prodajo GLS. Med te kriterije spadajo:

  • Kupec je lahko samo podjetje, ki ima svoj obrat za obdelavo in predelavo GLS. Porabo oziroma predelavo in obdelavo GLS mora dokazati s statističnimi in knjigovodskimi bilančnimi podatki. Registrirano mora imeti katero od dejavnosti SKD 16 ali 17,
  • Kupcu ni bila v zadnjih dveh letih pravnomočno izrečena globa zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje,
  • Ima ustrezno bonitetno oceno (po Ajpesu od SB1 do SB8),
  • Kupec mora biti kvalificiran. Kvalificiranost se preverja glede na oddaljenost njegovega obrata za obdelavo in predelavo GLS od mesta poseka oziroma centroida gozdnogospodarskega območja, kjer je bil posek izvršen. Kriterij je bil oddaljenost od centrodia območja za manj kot 50 km.

 

 

Zakaj so pomembni posamezni kriteriji?

Lastna predelava je pomembna zaradi razvoja lesno-predelovalne in papirne industrije, ki sta v zadnjih 20 letih doživeli močan upad, zlasti v času krize. Ocenjuje se, da je v lesni industriji izgubljenih več deset tisoč delovnih mest. Direktna prodaja predelovalcem izključuje posredništvo in omogoča trajnejšo in zanesljivo oskrbo za lesno-predelovalno industrijo.

Kriterij centroida je pomemben zaradi čim krajše razdalje prevoza lesa od mesta poseka in s tem čim manjšega ogličnega odtisa na enoto proizvoda. Hkrati je to v skladu z usmeritvijo EU, da se zmanjša emisija CO2 za določeno količino.

Bonitetna ocena Ajpesa naj bi izločila nezanesljiva podjetja, ki niso primerna za dolgoročno partnerstvo.

 

 

V kakšnih primerih  je lahko kupec po dolgoročnih pogodbah podjetje, ki nima svojega obrata za obdelavo in predelavo GLS?

V  skladu s Pravili o načinu in merilih za prodajo GLS, ki jih je sprejela vlada kot skupščina SiDG,  je bil kriterij za izbiro kupcev lastna predelava iz skupine Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) 16 in 17, to sta predelava lesa in papirja. Ta kvalifikacija temelji na evropsko sprejeti Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP). V SKD 16 so kot proizvod opredeljeni tudi sekanci in zato smo sekance priznali kot dejavnost predelave lesa.

 

 

Zakaj s kupci niste sklenili petletnih pogodb, kot predvidevajo Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov?

Pravila o prodaji GLS določajo, da se dolgoročna prodajna pogodba sklepa za čas, ki je daljši od enega leta in praviloma ne daljši od petih let, pri čemer se trajanje dolgoročne prodajne pogodbe dogovori med kupcem in SiDG ob upoštevanju predloga kupca pri prijavi na javni razpis in ob upoštevanju zmožnosti SiDG. Izjemoma pa se lahko dolgoročna pogodba sklene tudi za čas, ki je daljši od petih let, vendar ne daljši od petnajst let, če sklenitev take pogodbe pomeni vzpostavitev dolgoročnih poslovnih razmerij, ki bistveno pripomorejo k večjemu in lažjemu odkupu GLS od SiDG, kot na primer v primeru podpore investitorjem za nove investicije kupca v podjetje za obdelavo in predelavo GLS v Sloveniji in podobno.

Na SiDG smo se odločili za triletne pogodbe za prodajo GLS, ker je sistem še nepreizkušen in se nam je zdelo takšno srednjeročno obdobje bolj primerno za fazo, ko se sistem šele preizkuša. Dodatno je k odločitvi za triletne pogodbe prispeval povečan obseg sanitarnih sečenj, ki se vlečejo že od leta 2014. V letu 2018 predvidevamo, da bomo zaradi obsežne poškodovanosti gozdov v veliki večini izvajali samo sanitarno sečnjo, čemur je prilagojena tudi naša ponudba GLS za prodajo ter nadaljnja višina in struktura etatov, ki jih bomo lahko izkoriščali.

 

 

Pod kakšnimi pogoji lahko gozdne lesne sortimente pri SiDG pridobi strateški investitor?

Strateški investitor, ki poslovanje v naši državi pričenja na novo, lahko pridobi do 35% ciljne količine GLS, ki pa jo mora doseči v petih letih. Status strateškega investitorja mu mora priznati ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

 

 

Koliko gozdnih lesnih sortimentov prodate v tujino?

LETO 2017:

  • V letu 2017 smo 94% prihodkov izvedeli z domačimi kupci, prihodki od prodaje kupcem iz tujine so znašali samo 6% (3 mio EUR od skupaj 57 mio EUR)
  • Največji kupci v 2017 so bili: Lesonit - 125 tisoč m3 GLS (11% vseh količin) sledijo Snežnik, Alojz Cugmajster, KAINDL, Gozdarstvo Grča, Žaga Pogorelec, Lobe&co, Marušič, Lesoj, Lenzing Aktiengesellchaft

 

Tudi za kupce iz tujine velja, da smo jih izbrali na zgoraj opisan način (javno zbiranje ponudb ali javna dražba) in upoštevajoč kriterije, ki so bili za vse ponudnike enaki, saj bi vsakršna drugačna praksa pomenila diskriminatorno ravnanje.

Končni kupci iz Avstrije v 2017 so bili:

Kupec Vrsta GLS m3
M. KAINDL KG Industrijski les 40.149
LENZING AKTIENGESELLSCHAFT Industrijski les 24.643
FUNDERMAX GmbH Industrijski les 22.414
     


Gre za predelovalce manj vrednega lesa v lesne plošče, laminate ipd. Zato povprašujejo po manj kakovostnem lesu, po katerem v Sloveniji povprašujejo predvsem Lesonit in pridelovalci drv ter energentov.

 

 

Eden od zakonskih ciljev SiDG je podpora gozdno-lesni verigi. Na kakšen način boste temu zadostili?

Ustrezno oblikovan model prodaje lesa

SiDG si kot predstavnik največjega lastnika gozdov v Sloveniji želi, da bi bila domača lesna industrija sodobno razvita, dobro stoječa ter oblikovana na način, da kar največ dodane vrednosti lesu dodamo v Sloveniji. Ker nam je glavna dejavnost prodaja gozdnih lesnih sortimentov ter eden izmed ciljev tudi prispevati v vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, nam domača lesna industrija predstavlja ključne poslovne partnerje. Eden izmed največjih vzvodov SiDG pri pospeševanju domače predelave lesa je ustrezno oblikovan model prodaje lesa. Preko sistema dolgoročnih pogodb bomo prodajo lesa usmerili k domačim predelovalcem lesa. Glede na dosedanje izkušnje pri razpisu za sklepanje dolgoročnih pogodb ocenjujemo sistem dolgoročnih pogodb za uspešen. Od vseh prijavljenih kupcev so skoraj vsi domači predelovalci GLS in prodaja lesa iz državnih gozdov bo tako v večini namenjena njim.

Centri za zbiranje in predelavo lesa

V Kočevski Reki smo v prvi polovici leta 2018 že vzpostavili prvi center za zbiranje in predelavo lesa. Njegova zmogljivost skladiščenja zalog lesa je 12.000 m3. . V prvi fazi se center uporablja za pomoč pri sanaciji vetroloma (skladiščenje in manipulacija).

Sočasno potekajo aktivnosti za vzpostavitev še drugih centrov za zbiranje in predelavo lesa, kot to določa naša strategija, in sicer med možne lokacije sodijo Prestranek, kjer smo vzpostavili skladišče za presežne količine lesa iz sanitarne sečnje, Limbuš in Otiški vrh.

 

 

Kako določate prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov?

Prodajna cena GLS za dolgoročne pogodbe se določa na osnovi modela, ki ima za osnovo cene avstrijskega statističnega urada. Cena, ki je tu dosežena, mora biti vsaj na povprečju panoge.

Ostale cene (licitacije in kratkoročne pogodbe) se oblikujejo na osnovi ponudbe in povpraševanja, povsem tržno zlasti preko javnega zbiranja ponudb.

 

 

Kdo izvaja sečnjo in odvoz lesa iz državnih gozdov?

Družba SiDG za posamezna dela upravljanja z državnimi gozdovi izbira izvajalce na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje in na podlagi Pravil o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi, ki jih sprejme Vlada RS kot skupščina družbe SiDG.

Navedena Pravila določajo način, pogoje in merila izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi za naslednje vrste del:

  • sečnja in spravilo lesa v gozdovih, ki so last Republike Slovenije;
  • gojitvena in varstvena dela ter vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih;
  • gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, v gozdovih;
  • prevoz gozdnih lesnih sortimentov.

Sečnjo in odvoz lesa izvajajo izvajalci, ki imajo na podlagi izvedenega javnega razpisa s SiDG sklenjen okvirni sporazum. Konkretnega izvajalca se izmed usposobljenih izvajalcev iz okvirnega sporazuma izbere na osnovi javnih razpisov.

Del prevozov in sečnje lesa pa SiDG izvaja tudi z lastnimi kapacitetami - s svojimi delavci in kamioni, ki so na podjetje prešli ob prenosu gozdarskega dela hčerinskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke.

 

 

Kolikšne so lastne zmogljivosti gozdne proizvodnje?

Zmogljivosti lastne proizvodnje trenutno znašajo približno 4.000 m3/mesec, v kolikor delovni proces ni moten zaradi neugodnih vremenskih razmer ali z lastnimi zmogljivostmi ne izvajamo drugih del (gozdnogojitvena in varstvena dela). Do zaključka leta bomo s trenutnimi zmogljivostmi lastne proizvodnje  zagotovo izpolnili letni načrt lastne sečnje v višini 40.000 m3.

Do leta 2021 nameravamo z lastnimi zmogljivostmi pokrivati od 15% do 20% potreb po izvedbi sečnje in spravila.

 

 

Zakaj namerava SiDG okrepiti dejavnost gozdne proizvodnje?

Ključni razlog je v zmanjšanju odvisnosti od zunanjih izvajalcev, kar zmanjšuje tudi vpliv dogajanja na trgu storitev sečnje in spravila. Lastne zmogljivosti pa so še posebej pomembne v primeru sanitarne sečnje, ko je potrebno v najkrajšem možnem času izvesti sečnjo in s tem preprečiti padec kakovosti gozdnih lesnih sortimentov, kar je mogoče izpeljati samo z lastnimi ekipami sekačev.

 

 

Kakšna je razlika med redno in sanitarno sečnjo?

Pri redni sečnji drevesa posekamo, ker želimo prodati les, ali pa izvajamo gojitvena dela (redčenja).

Sanitarni posek predstavlja posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. To je drevje, ki so ga škodljivi biotski dejavniki (škodljivci, bolezni, divjad) ali škodljivi abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, usad, onesnažen zrak, delo v gozdu) poškodovali v taki meri, da nima gozdnogojitvene prihodnosti. V sanitarni posek je vključeno tudi oslabelo drevje, ki ga je iz sanitarno varstvenih razlogov najbolje odstraniti iz sestoja. Tako preprečimo namnožitev potencialno nevarnih organizmov. Sanitarna sečnja je za lastnika gozda obligatorna in zanjo  Zavod za gozdove Slovenije izdaja posebno odločbo s konkretnim rokom (odločba C).

 

 

Ali nameravate storitve sečnje, spravila in odvoza ter prodaje ponuditi tudi zasebnim lastnikom gozdov?

Takšne odločitve družba SiDG sicer še ni sprejela, vendar pa razmišljamo tudi o teh možnostih.

 

 

Ali SiDG tudi odkupuje gozdove od drugih lastnikov in pod kakšnimi pogoji?

SiDG ima zakonsko določen cilj povečevanja  površine gozdov v lasti države. Skladno s tem je sestavni del poslovne politike SiDG, da izvaja aktivnosti z namenom nakupa gozdov. V ta namen SiDG redno spremlja objavljene ponudbe za prodajo zemljišč na oglasnih deskah Upravnih enot in dogajanje na trgu nepremičnin.

Za nakup gozda se SiDG  odloča za vsak posamezen primer posebej, in sicer na osnovi različnih kriterijev. Tako prednostno izvaja promet, s katerim zaokrožuje tako lastniško kot posestno strukturo gozdnih zemljišč v lasti države. Prednostno odkupuje solastniške deleže gozdnih zemljišč, ki so delno že v lasti države, odkupuje mejna oz. sosednja zemljišča in večje površine gozdnih zemljišč, ki se prodajajo kot kompleks, predvsem varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in na območjih zavarovanih naravnih parkov ter naravnih vrednot. SiDG ima interes tudi za odkup večjih kompleksov gozdov, vrnjenih v denacionalizacijskih postopkih. Med posebne vrste nakupov gozdov sodijo tudi nakupi zemljišč s poudarjenimi naravovarstvenimi in drugimi strateškimi ter s stališča države pomembnimi funkcijami. Pri takšnih nakupih so glede prometa podane tudi nekatere druge omejitve, ki so opredeljene v posebnih zakonih, kot so zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih, zakon o obrambi.

Kot navedeno, se SiDG za nakup določenega gozda odloči po proučitvi konkretne ponudbe. Prav tako tudi ponujeno ceno zemljišča prouči na posameznem primeru in tudi sam oceni ustrezno nakupno vrednost. V kolikor je ponudba z vidika zgoraj navedenih kriterijev za SiDG zanimiva in tudi cenovno sprejemljiva, se prijavi za nakup in po potrebi tudi uveljavlja predkupno pravico, ki jo lahko uveljavlja na  podlagi obstoječe zakonodaje.

Stranke lahko vlogo za prodajo gozda pošljejo  preko elektronske ali navadne pošte na sedež SiDG. Vloge za prodajo gozdnih zemljišč obravnava oddelek za upravljanje nepremičnin in kartografijo na sedežu SiDG v Kočevju.

 

 

Kakšni so cilji SiDG z naložbo v Snežnik d.d.?

V začetku leta 2018 je družbe SiDG prevzela gozdarski del družbe Snežnik. Podjetje Snežnik je v fazi prestrukturiranja poslovanja,  SiDG kot njegov 100% lastnik pa mu pomaga z iskanjem novih poslovnih priložnosti za razvoj.

V letnem planu je Snežnik predvidel investicije v višini 192.000 EUR, ki jih bo izvedel z lastnimi sredstvi.  Snežnik bo v bližnji prihodnosti iskal možnosti za posodobitev svojih obratov za predelavo in obdelavo GLS, možnosti pa se bodo prilagajale zmožnosti same družbe Snežnik za financiranje posodobitev oziroma iskanju primernih strateških partnerjev (med te lahko sodi tudi SiDG).

Pomemben poslovni dogodek, ki je zaznamoval leto 2017, je bil tudi odkup deleža v družbi Snežnik od manjšinskih lastnikov. Oktobra 2017 smo uspeli pridobit 100% lastniški delež, s Snežnikom, ki se bo v prihodnje osredotočil na primarno predelavo hlodovine in polizdelkov, pa imamo smele načrte. S 1. januarjem 2018 smo od Snežnika odkupili gozdarsko dejavnost in jo umestili znotraj SiDG. Za Snežnik to pomeni optimizacijo poslovanja, za SiDG pa pridobitev lastnih zmogljivosti za sečnjo.